Tik pred koncem druge svetovne vojne, to je 6. maja 1945, se je Beličič umaknil na Koroško. Že sredi maja je bil prepeljan v taborišče Monigo pri Trevizu, kjer je ostal do srede avgusta. V drugi polovici avgusta prispe v Trst. In to je bilo v veliki meri povezano z izdano okrožnico št. 7, s katero je anglo-ameriška začasna vojaška uprava (ZVU) dne 8. 10. ’45 uradno določila ustanovitev slovenskih srednjih šol.
V Trstu so bile ustanovljene nižje srednje šole, višja realna gimnazija ter trgovska akademija. Beličič je začel poučevati na Višji realni gimnaziji v Trstu (sedaj Licej Franceta Prešerna). Tam je poučeval vse do upokojitve, 30. septembra 1977. Konec leta 1961 se odloči za poskus nostrifikacije spričevala na Filozofski fakulteti v Milanu. Opraviti je moral 3 izpite ter disertacijo, na temo, Anton Medved – Literarni esej. Naziv je prejel leta 1962. Sodeloval je tudi z Radiem Trst A, ki je leta 1946 začel delovati kot samostojna slovenska postaja Radio Trst. Vključeval se je v kulturno življenje okolja v katerem je deloval in živel ter z literarnimi prispevki sodeloval pri knjižnih izdajah zdomskih in zamejskih publikacij. Umrl je 27. 9. 1999 na Opčinah pri Trstu.
Spomladi 1991 pa je po 49 letih ponovno obiskal Belo krajino (Črnomelj in Rodine) ter nato še Ljubljano. Ponovno pride v Črnomelj čez dve leti, ko mu v čast praznovanja 80-letnice, v knjižnici pripravijo prireditev. 27. 1. 1994 je Skupščina občine Črnomelj sprejela sklep, da se naslov častni občan občine Črnomelj podeli prof. Vinku Beličiču, pesniku, pisatelju, prevajalcu in esejistu, kot izraz hvaležnosti prebivalcev občine Črnomelj za njegovo življenjsko delo, ki je nesporno povezano tudi z občino Črnomelj, Belo krajino, kot pokrajino in njenimi ljudmi.
Prav tako je občina Črnomelj postavila spominsko ploščo na mestu, kjer je stala njegova rojstna hiša. Plošča je bila odkrita 30. 9. 2000.