Spomin je „odnos med sedanjostjo in preteklostjo, med molkom in besedo, med posameznikom in kolektivnim,” pravi zgodovinarka Luisa Passerini. Ljudje rišejo svoje sledi v tla, v prostor in tako se vpisujejo vanj, nato pa v njem odkrivajo svoje kolektivne spomine.
Kolektivni spomin se tako vedno dogaja v nekem prostorskem okviru, je zapisal antropolog Maurice Halbwachs, zato nam že sama podoba prostora zaradi svoje stabilnosti daje iluzijo, da se skozi čas nismo spremenili in da najdemo preteklost v sedanjosti. Arhitekt in teoretik Aldo Rossi soglaša z antropologom in pravi, da je „arhitektura trajni oder človeških zgodb; napolnjena je s čustvi več generacij, z javnimi dogodki, zasebnimi tragedijami, novimi in starimi mestnimi dejstvi. Kolektivni in zasebni element, družba in posameznik se v mestu soočata in stapljata […]”. Stavbe, povezane v organsko celoto, tvorijo strukturo mesta, a mu življenje in simbolni pomen dajejo njegovi prebivalci. Mesto kot tiha spominska knjiga, album tisočerih spominov, nas skozi desetletja in stoletja povezuje z ljudmi, ki so tu živeli pred nami, z nami samimi in z našimi vsakodnevnimi sopotniki, someščani. Če si le želimo in zmoremo zapomniti, nam mesto pripoveduje o naši preteklosti z vsakim vogalom hiše, portonom ali klopco – o preteklosti posameznika in skupnosti, saj nanje pripenjamo svoja čustva in razpoloženja skozi vsakdan. Prav vsakdanjost tvori podlago teh drobnih spominov, ti pa redko dobijo svoj prostor v veliki Zgodovini. In prav vsakdanjost naredi našo nedavno preteklost samoumevno – dokler ne dojamemo, da je res minila. Na to nas opozarjajo spremembe v nas in v prostoru. Mesto se spominja skozi stavbe, skozi zaporedja njihovih gradenj in iz teh pripovednih sledi nastaja mozaična identiteta mesta. Rušenje stavb in nadomeščanje z novogradnjo pa izbriše spomin na dogodke in ljudi, povezane z njimi. Mesto in meščani pa tako izgubljajo sidra svojega spomina.
Vir:
1. Čebron Lipovec, N. (2014). Ribič spominov plete mrežo identitete = Il pescatore dei ricordi tesse la rete dell’identità. V Bombek, Z.. Obrazi Izole = I volti di Isola (str. 3-4). [Izola]: Pigraf, 2014
