Mlačev je kmečko opravilo, pri katerem mlatiči spravljajo zrnje iz žitnega klasja, latja s cepcem ali z mlatilnico.
Mlačev so opravljali štirje krepki delavci, imenovani mlatiči. Snopi so morali biti dovolj suhi, da je žito lepo odpadlo. Mlatili so s cepci. Cepec sestavljajo: ročaj, cepec, glož in usnjen jermen. Cepec je imel zarezo in ročaj z bučko in glož, kar je omogočalo vrtenje cepca. Glož je bila narejena iz plasti približno 1,5 cm širokih usnjenih jermenov. Ročaj, cepec in glož, pa je med seboj povezoval kot vezalke ozek usnjen jermen.
Snope so pobrali s kozolca in jih zmetali na pod, kjer so mlatiči postavili nasad (snopje, ki so ga položili na pod v dve vrsti). Mlatiča sta delala v paru in sta mlatila le dva snopa naenkrat. Vsak par je začel mlatiti na svojem koncu nasada, tako, da so si šli naproti in se na sredi nasada križali. Tako je bil vsak snop omlačen po eni strani. Sedaj je bilo treba snope obrniti in postopek ponoviti. Čisto, prečesano slamo so običajno zlagali na prag poda. Nastala je „ravnača”. Tri ravnače so sestavljale en „škump”. To slamo so kroci uporabljali za pokrivanje streh.
Prikazali so tudi strojno mlatilnico na traktorski pogon. Žito so očistili z reto in s pajtljem.
Ob koncu mlačve je gospodinja pripravila bogat likof. Ni smelo manjkati belega kruha, potice, pečene kokoši ali petelina in obilice vina.
Vir: Kako so včasih delali in praznovali v Šentrupertu (2006). Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert
