Knjižno skladišče je bilo ločeno od bralca, do knjižnih polic je imel dostop samo knjižničar.
Skladišče je bilo urejeno tako, da je bilo prihranjenega čim več prostora in hkrati pregledno urejeno. Knjige so bile običajno urejene po velikosti (formatu), v njih pa po tekoči številki (numerus currens).
Bralec je iskal knjige s pomočjo sistematskih katalogov in s knjižničarjevo pomočjo.
Izposojevalna miza je bila le tisti del pulta, kjer je knjižničar sprejemal in izposojal knjige. Na preostalem delu pulta si je bralec s knjižničarjevo pomočjo izbiral knjige, ki mu jih je ta prinesel iz skladišča.
V večjih knjižnicah so lahko imeli tudi dva pulta, enega za izposojo gradiva in drugega za vračanje.
V knjižnicah, ki so bile urejene po pultnem sistemu, so običajno izrabili prostor tako, da so potegnili police skoraj do stropa. Zato so morali knjižničarji uporabljati posebne stopnice, da so dosegli najvišje police.
Na knjižnih policah ni bilo treba puščati toliko praznega prostora kot pri sistemu prostega pristopa. Knjige so se dopolnjevale na koncu vrste pri posameznih formatih.
Dita Urh in Andreja Urbanec