Občina trga Žalec

Po reformi je prvo sejo svetovalcev sklical prvi žalski župan Johan Žigan, ki je do leta 1853 deloval tudi kot zadnji trški sodnik. Potem so si sledili Vincenc Janič (1862–1864), Franc Roblek  (1864–1867), Anton Žuža  (1867–1871) (v času njegovega županovanja je nastala pobuda o zasaditvi žalskega drevoreda, sklican pa je bil tudi II. slovenski tabor), dr. Jože Terbauer (1871) (Dr. Terbauer se je lotil perečega šolskega vprašanja in bil šoli zelo naklonjen. Dosegel je, da je tedanja ljudska šola leta 1873 postala trirazredna), Karl Žuža (1887), Janez Hausenbichler (1888–1894) ( močno je podpiral gradnjo Savinjske železnice in kot župan dosegel, da je občinski odbor podaril zemljišče za gradnjo železniške postaje v Žalcu. Traso železnice Velenje–Celje, ki so jo zgradili z zasebnim kapitalom, so zakoličili spomladi 1891, zaključek del in odprtje proge pa sta bila že ob koncu istega leta), Josip Širca (1894–1916) (v dobi njegovega županovanja so v trgu obnovili kanalizacijo, tlakovali nekatere ulice, obnovljena pa je bila tudi občinska hiša. Na novo so bile zgrajene župnijska cerkev, osnovna šola, hmeljarna in elektrarna).

 

V žalskem občinskem odboru je bil Fran Roblek prvi svetovalec že v času župana Josipa Širce in že takrat, leta 1895, je Fran Roblek na občinski seji podal predlog, naj občinski urad posluje z vsemi strankami in vsemi c. k. uradi izključno v slovenščini. Vsi napisi naj bodo slovenski. Njegova skrb je veljala številnim problemom. Tako je tudi znano, da je na občinski seji leta 1905 podal predlog za izgradnjo nove osnovne šole v Žalcu; odprtje je doživela oktobra 1911, svoje poimenovanje v „državno osnovno šolo” pa decembra 1918. Skupaj z županom Širco si je prizadeval za ustanovitev meščanske šole v Žalcu. Po večkratnih prošnjah na Deželni šolski urad v Gradcu (od 1900 do 1914) je ta prošnji Žalske občine leta 1914 ugodil. Leta 1918 je bilo njeno odprtje, in tako je meščanska šola v Žalcu postala prva meščanska šola na takratnem Spodnjem Štajerskem.