„Rojen v Trstu — leto ni važno; sin silnega kmeta, pozneje mestnega težaka. Mati mi je ljubka lirična osebnost – analfabet iz tržaške okolice. Po očetu silen, po materi mehak, to je sinteza moje osebnosti.
Moje elementarne študije so italijanskega izvora; študiral sem zelo malo, moja inteligenca je bila primitivna, čustva virtuozno tehnična. Moja vzgoja je korenila v borbenosti. Že v mladih letih sem videl pred seboj široko obzorje, čital sem nekje, kako se človek dviga pod solnčnimi žarki, zato sem umeril to pot in ugledal ‘luč močnega sijaja’.
Sem kdaj študiral? Ne — moje katedrsko znanje je le tatvina vsakdanjega življenja. Po vojni sem postal romar, ker vojna me je odvrnila od prvotno začrtane poti. Udejstvoval sem se na različne načine — bil sem tudi učitelj risanja — zelo slab radi pomanjkanja pedagoškega znanja. Pozneje sem bil diplomiran v Bologni za učitelja risanja sa srednjih šolah, to pa le na čast moji rodbini in sorodnikom.
Zakaj sem šel v Nemčijo? Na to vprašanje ne morem dati točnega odgovora. Morda radi tega, ker sem hotel biti prežet civilizatoričnega duha. Nemčija mi je nudila mnogo teoretičnega znanja, ki je prvi pogoj udejstvovanja; Nemcem sem hvaležen, da so me evropsko izobrazili.
Važnjejše nego vsi do sedaj opisani doživljaji je pa moje aktivno delovanje v tržaškem slovenskem okolišu.” (Černigoj, 1926)
Avgust Černigoj se je rodil 24. avgusta 1898 v Trstu, kjer je tudi študiral.
Diplomiral je na akademiji v Bologni, bil študent münchenske akademije in kot edini slovenski umetnik v znameniti šoli Bauhaus v Weimarju.
Po končanem študiju se je najprej vrnil v Ljubljano, nato v Trst.
Od leta 1920 do leta 1921 je poučeval risanje v Postojni.
Po povratku iz Bauhausa je bil od leta 1923 do 1925 profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani.
Leta 1927 se je dokončno naselil v Trstu, kjer se je do leta 1936 preživljal s honorarnim delom (dekorativne poslikave ladij).
Iz časa med II. svetovno vojno poznamo njegove poslikave cerkva. Po osvoboditvi je do leta 1970 poučeval risanje na slovenski realni gimnaziji in na učiteljišču v Trstu.
Zadnjih pet let svojega življenja je preživel v Lipici.
Umrl je 17. novembra 1985. leta v Sežani, kjer je tudi pokopan.
V zbirki Galerije Avgust Černigoj v Lipici je zbranih preko 1400 del. Približno 400 del, kolikor jih je postavljeno na ogled, prikazuje prerez Černigojeve umetnosti in predstavlja področja, s katerimi se je ukvarjal v svojem več kot 60 let trajajočem ustvarjalnem obdobju. Pretežen del opusa zajemajo grafike, od lesoreza in linoreza pa do bakroreza, suhe igle in akvatinte. Vsebinsko se je loteval tako figuralnih motivov in predmetnega sveta kot čiste abstrakcije. Različne elemente in simbole je vrezoval v večinoma majhne formate ter ostajal zvest konstruktivizmu in njegovim načelom, za katere se je odločil po svojem šolanju v znameniti weimarski šoli Bauhaus.
Digitalizacija del Avgusta Černigoja se je začela leta 2014, in sicer v okviru mednarodnega projekta Bauhaus – mreženje idej in prakse. Dela so digitalizirali strokovnjaki Loškega muzeja iz Škofje Loke, saj je bil muzej tudi partner omenjenega projekta.
Projekt Bauhaus – mreženje idej in praks je potekal od leta 2013 do 2015 v Avstriji, na Hrvaškem, v BiH in Sloveniji. V njem so poleg vodilnega partnerja Muzeja sodobne umetnosti iz Zagreba sodelovali tudi muzej Joanneum iz avstrijskega Gradca, Akademija likovnih umetnosti iz Sarajeva in Loški muzej iz Škofje Loke. Projekt se je ukvarjal z raziskovanjem tistih umetnikov iz jugovzhodne Evrope, ki so bili študenti znamenite mednarodne in avantgardne šole Bauhaus, ki je v 20. letih 20. stoletja delovala v Nemčiji. V sklopu projekta so v lipiški galeriji pregledali in digitalizirali Černigojeva dela, ki so bodisi razstavljena v stalni zbirki bodisi shranjena v depoju.
