Podjetje je začelo z delom 8. oktobra 1894. Iz seznama zaposlenih je razvidno, da je bilo tega leta v njem zaposlenih samo 10 delavcev, od katerih so bili 4 domačini, 6 pa jih je Adolf Westen st. pripeljal iz Nemčije oziroma iz Knittelfelda na Štajerskem. Slednji so imeli nalogo, da so kot mojstri ostale delavce usposabljali v emajliranju surove posode. Hkrati z rastjo podjetja je naraščalo tudi število zaposlenih. Sprva so bili v podjetju zaposleni samo moški, kasneje pa tudi ženske in celo otroci.
V začetku so delali samo v enem poslopju z veliko delavnico, v kateri so bile tri peči ter stroji za prebijanje, stiskanje in obdelovanje kovin. Leta 1895 je Adolf Westen st. dokupil nova zemljišča in na njih postavil dodatne delavnice, kar mu je omogočilo, da je število zaposlenih potrojil in da je surovo posodo, ki jo je dotlej dobival od strica Haardta iz Knittelfelda, začel izdelovati sam. Ker je s tem njegovo obrtno podjetje začelo preraščati v industrijski obrat, ga je 27. aprila 1896 pri Okrožnem kot trgovskem sodišču v Celju registriral kot posamično firmo pod imenom A. Westen, Email & Blechgeschirr-Erzeugung, Cilli.
Ker je Adolf Westen st. za nadaljnji razvoj svojega podjetja potreboval kapital, ki pa ga sam ni imel dovolj, se je leta 1896 odločil ustanoviti komanditno družbo, v katero so poleg njega vstopili še ravnatelj štorske železarne Franc Dula ter celjska veletrgovca Julij Rakusch in Gustav Stiger. Družabniška pogodba je bila podpisana 23. decembra 1896, podjetje pa je bilo 27. avgusta 1897 v trgovski register pri Okrožnem kot trgovskem sodišču v Celju vpisano pod imenom Adolf Westen & Commandite-Emailwarenfabrik, Gaberje bei Cilli, nato pa 23. decembra 1897 pod imenom Commandite Gesellschaft A. Westen.
Vsak od družabnikov je v podjetje vložil po 12.500 goldinarjev. Leta 1901 je Franc Dula iz družbe izstopil, Rakusch in Stiger pa sta svoje deleže povečala, in sicer Rakusch na 40.025 kron Stiger pa na 48.842 kron. Ker je podjetje dobro poslovalo, je Adolf Westen st. leta 1904 Juliusa Rakuscha in Gustava Stigerja izplačal in tako znova sam postal njegov edini lastnik. S tem je njegovo podjetje zopet dobilo značaj posamične firme (tvrdke), ki je bila pri Okrožnem kot trgovskem sodišču v Celju vpisana 5. avgusta 1904, in sicer pod imenom A. Westen, Cilli, Stanzwerk und Emailblechgeschirr Fabrik.
Da je Adolfu Westnu st. uspelo v tako kratkem času iz obrtnega podjetja ustvariti industrijsko podjetje, samo po sebi dokazuje, kako uspešno je njegovo podjetje poslovalo oziroma, kako sposoben podjetnik je bil. Do svoje smrti leta 1942 je ostal samec in je živel le za svoje podjetje, v katerem je delal od zore do mraka. Osnovna dejavnost njegovega podjetja je bila izdelovanje emajlirane posode, poleg katere pa je že leto dni pred začetkom prve svetovne vojne začelo izdelovati tudi pocinkano, brušeno in pokositrano posodo. Pred prvo svetovno vojno je Westnovo podjetje 30 odstotkov proizvedene posode prodalo na domačem tržišču, to je na območju Avstro-Ogrske, kar 70 odstotkov pa jo je izvozilo na tuja tržišča, in sicer v Rusijo, Turčijo, Egipt, Italijo, Španijo, Grčijo, Albanijo, Srbijo, Bolgarijo, Romunijo in celo v Ameriko, Indijo in na Kitajsko.
Za potrebe svojega podjetja je Adolf Westen st. že leta 1910 postavil lastno elektrarno s parno turbino moči 700 konjskih sil, ki je proizvajala tolikšne viške elektrike, da so jo od leta 1913 lahko 50.000 KWh oddajali Mestni občini Celje za potrebe mestne razsvetljave. Po prvi svetovni vojni pa je Westnovo podjetje električni tok dobivalo iz elektrarne Fala, v rezervi pa je še vedno imelo svojo parno turbino z močjo 270 konjskih sil.