V letu 2019 mineva 60 let od smrti Petra Nagliča, fotografa, ščetarskega mojstra in tovarnarja, ki se je rodil 26. junija 1883 v Šmarci pri Kamniku. O njem še danes z žarom v očeh govori njegov vnuk Matjaž Šporar, ki ga opisuje kot zelo zanimivega in vsestranskega človeka z veliko mero vedoželjnosti.
Družina, v kateri se je rodil, se je že dve generaciji ukvarjala s ščetarsko obrtjo. Tudi sam je sledil isti poti in se v Gradcu izučil za ščetarskega mojstra ter po očetovi smrti leta 1922 skupaj z bratom Karlom prevzel obrt. Tovarna se je imenovala Tovarna bratov Naglič. Podjetje je bilo med vodilnimi na tem področju na Slovenskem. Bil je zelo dejaven na vseh področjih, saj je bil član različnih društev, telovadnega društva Orel in navdušen hribolazec. V hribih je posnel mnoge čudovite fotografije, ki jih danes lahko občudujemo. Bil je tudi zelo veren človek. Udeleževal se je romanj tako v domovini kot v tujini. Obiskal je tudi Sveto deželo in tudi o tem obisku obstajajo fotografije, za katere danes skrbi vnuk Matjaž Šporar.
Petra Nagliča je zanimalo mnogo stvari, še posebno pa vse, kar je bilo povezano s tehniko. Njegova največja strast je bilo fotografiranje, kateremu je namenil največ prostega časa. Znanje je pridobival sam preko knjig, ki so takrat obstajale s tega področja, sledil je razvoju in živel v času, ko je fotografiranje postalo dostopnejše širšemu krogu navdušencev.
Njegova zapuščina obsega neverjetnih 10.000 negativov in pripadajočih pozitivov, ustvarjenih med letoma 1899 in 1959. Večina tega je popisanega, saj je avtor vodil zelo zgledno evidenco krajev, kjer je slikal, dopisal je tudi čas fotografiranja in kratko vsebino. Največ je portretnih, pokrajinskih, arhitekturnih in dokumentarnih fotografij.
Delo Petra Nagliča je neprecenljivo. Ne samo za proučevanje zgodovine in življenja v njegovem rojstnem kraju in okoliških krajih, kot so Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče in drugi, fotografiral je tudi pomembne dogodke in stavbe, na primer betoniranje struge Ljubljanice, gradnjo tramvajske proge, Nebotičnika ter mnoge Plečnikove mojstrovine. Na njegovih fotografijah najdemo številne sakralne objekte s cele Slovenije, dokumentiral je slovesnosti, dogodke ter vsakdanje življenje. Vsa ta zapuščina je izjemno dragocena tudi za stroko.
Delo, navdušenje in ustvarjalnost Petra Nagliča so pomembnejši, kot se zavedamo, in njegovim potomcem, posebej Matjažu Šporarju, gre zahvala, da bo njegovo delo prepoznano kot izjemna zapuščina, ki jo šele dobro odkrivamo in v njej uživamo.
Digitalna zgodba, v kateri predstavljam Homec, je večinoma obogatena prav s fotografijami Petra Nagliča in nekaj starimi razglednicami, ki so v lasti Knjižnice Domžale
Peter Naglič je živel polno in edinstveno življenje. Odlikovala sta ga plemenit značaj in izjemna energija, ki se odražata v vsej njegovi zapuščini.