Muzejsko društvo se je na občnem zboru 4. januarja 1954 preimenovalo v Belokranjsko muzejsko društvo. Predsednik muzejskega sveta je bil Jože Dular.3 V Belokranjskem muzeju se je redno zaposlil 1. 9. 1956.4
Za življenjsko delo na področju muzealstva, za izjemne prispevke pri ohranjanju, predstavljanju in populariziranju premične kulturne dediščine je 22. oktobra 1976 prejel Valvasorjevo nagrado.5
Pod njegovim vodstvom6:
– julija 1951 zravnajo in podbetonirajo kužno znamenje pri cerkvi sv. Martina
– leta 1952 obnovijo cerkev sv. Martina za potrebe arheološkega oddelka (zidarska, pleskarska, mizarska popravila, vstavijo nova okna, vrata, napeljejo elektriko, uredijo okolico, izdelajo razstavne mize)
– 25. maja 1952 slovesno odprejo arheološki oddelek v cerkvi sv. Martina
– maja 1954 v metliškem gradu, po izselitvi internata, dobijo prve stalne prostore
– 21. julija 1954 ob desetletnici ustanovitve SNOS odprejo nove zbirke v gradu
– septembra 1955 Belokranjski muzej preide pod novomeški okraj
– 9. februarja 1956 Okrajni ljudski odbor izda odločbo o ustanovitvi Belokranjskega muzeja; sistematizirajo šest delovnih mest
– pod svojo upravo prevzamejo spominsko hišo Otona Župančiča na Vinici in Ganglovo spominsko zbirko v Metliki
– leta 1956 priredijo razstave o metliškem gasilstvu, Janezu Trdini, metliški občini v boju in obnovi ter o dr. Niku Županiču
– junija 1956 pričnejo z arheološkimi izkopavanji na Borštku v Metliki
– 1. septembra 1956 se muzej osamosvoji; zasedenih je 5 delovnih mest; Belokranjsko muzejsko društvo postane pomožni organ
– leta 1957 pripravijo razstavo ob 40-letnici oktobrske revolucije ter razstavo bratov Ivana in Antona Navratila
– julija 1957 etnografska ekipa raziskuje materialno in duhovno kulturo Adlešič in okolice, vodja terenske ekipe je Jože Dular
– 1. januarja 1958 pravice ustanovitelja se prenesejo na Občino Metlika, s tem preide muzej na metliški občinski proračun
– 1959-1960 uredijo arhiv NOB, inventarizirajo vse zbirke, uredijo kartoteko, filmoteko, fototeko, osnujejo hemeroteko
– 1959-1960, odkrijejo partizanske plošče in spominske plošče Alojzu in Engelbertu Ganglu
– leta 1961 na gradu dobijo dodatne prostore, iz cerkve sv. Martina preselijo arheološko zbirko na grad
– leta 1962 uredijo depo na srednjem hodniku in v podstrešni sobi; na Inštitut delavskega gibanja LRS v Ljubljano dajo na mikrofilmu obsežen arhiv NOB, vse leto sodelujejo pri zbiranju podatkov za arheološko tipografijo Bele krajine
– leta 1963 upravljanje gradu prevzame Belokranjski muzej; obnovijo Grušičevo grobnico v Gradcu; nadaljujejo izkopavanja na Borštku; prof. Dular zbira podatke o soseskih zidanicah vzhodne Bele krajine
– avgusta 1964 med Lazami in izlivom Kamenice v Kolpo fotografirajo, snemajo in beležijo mline
– leta 1965 sodelujejo ob slovesnosti v počastitev 600-letnice Metlike; odkrijejo arheološke najdbe ob izkopavanju za novo šolo na Pungartu
– leta 1966 se šola izseli iz gradu, prostore prevzame muzej; zbirajo podatke za etnološki atlas
– leta 1967 adaptirajo pridobljene prostore, na dvorišču podrejo stopnice, prekrijejo streho; pridobijo zapuščino fotografa Antona Muche
– leta 1968 Jože Dular in njegov sin Janez v Bušinji vasi posnameta pletenje vrvi, kot je bil običaj na pustni torek; pripravljajo prostor za arhiv; uredijo arhiv Občine Metlika od 1843 do 1. svetovne vojne
– julija 1968 pričnejo raziskovati in izkopavati na Kučarju
– 16. avgusta 1969 ob 100-letnici gasilstva odprejo Slovenski gasilski muzej
– leta 1970 Jože Dular zbira podatke iz zgodovine Semiča
– leta 1971 se ravnatelj udeleži ekskurzij Društva muzealcev Slovenije
– leta 1972 prekrijejo s slamo krito hišo Bare Juričine, ki jo je muzej odkupil od lastnice
– leta 1973 na novo postavijo arheološki oddelek in ga 20. marca svečano odprejo; postavijo spomenik dr. Niku Županiču; pridobijo novo krajevno zbirko v Semiču
– leta 1974 je Jože Dular izvoljen v odbor Skupnosti muzejev Slovenije kot zastopnik za dolenjske muzeje; v Semiču razširijo krajevno zbirko s prikazi gradiva iz NOB
– leta 1975 čistijo in konservirajo predmete, Jože Dular jih inventarizira; avgusta zaradi adaptacije in razširitve zaprejo spominsko zbirko Župančiča na Vinici
– 27. junija 1976 slovesno odprejo spominsko zbirko Otona Župančiča na Vinici
– 20. avgusta 1976 odprejo krožno pot po sedemnajstih sobah metliškega gradu
– leta 1977 se zgodijo večje kadrovske spremembe, v nekem trenutku sta čistilka in ravnatelj edina zaposlena, skrbita sta za stalne razstave, vodita obiskovalce, zbirata predmete …
– leta 1978 opravijo večja obnovitvena dela na hiši Otona Župančiča; postavljena je stalna razstava v sedemnajstih sobah metliškega gradu
– leta 1979 začnejo urejati novo stalno razstavo Slovenskega gasilskega muzeja
– leta 1980 v gradu odprejo poročno dvorano; posvečajo se redni muzejski dejavnosti; pridobijo zapuščino akademskega slikarja Josipa Germa
– 1981 pripravijo praznovanje 30-letnice ustanovitve
Profesor Jože Dular se je zavzel za zgodovino kraja in muzej pripeljal med najboljše v Sloveniji.
31. julija 1981, po tridesetih letih ravnateljevanja Belokranjskemu muzeju Metlika, se je upokojil, star šestinšestdeset let. Poslovilni večer so mu pripravili sodelavci.7
Viri:
1 Belokranjski muzej Metlika (2001) ’50 let Belokranjskega muzeja’, Metlika, Belokranjski muzej, str. 17-19.
2 Žebovec, M. (2006) ‘Slovenski književniki rojeni od leta 1900 do 1919’, Ljubljana, Karantanija, str. 212.
3 Rus, Z. (2003) ‘Kronika mesta Metlika’, Metlika, Belokranjsko muzejsko društvo, str. 240.
4 Ustni vir – Janez Dular
5 Petinsedemdeset let profesorja Jožeta Dularja (1990) Belokranjski muzej, Metlika, Belokranjsko muzejsko društvo, str. 32.
6 Belokranjski Muzej (2001) ’50 let belokranjskega muzeja’, Metlika, Belokranjski muzej.
7 Rus, Z. (2003) ‘Kronika mesta Metlika’, Metlika, Belokranjsko muzejsko društvo, str. 481.
