Slovenski mesečnik Domači prijatelj je leta 1931 v jesenski številki predstavil mnogo ljubljanskih podjetij in njihovih lastnikov, med njimi tudi Magdićevo trgovino. Zapis v tej reviji je najpovednejši in najizčrpnejši vir za to digitalno zbirko.
Po tem viru je bil Pavel Magdić prvi, ki je prispeval k razvijanju trgovstva okoli glavne pošte v Ljubljani. Na začetku Šelenburgove in Franc Jožefove ceste je iz lastnih sredstev začel urejati vogalne lokale in ustanovil za takratne pojme najlepšo modno trgovino v Ljubljani. Odlične sposobnosti tega moža so ustvarile takratno poštno četrt. Šele za njim so pričeli tudi drugi podjetniki in gospodarji prenavljati svoje hiše in odpirati trgovske lokale. Poštna četrt je s postopnim razvojem trgovstva ob podpori mestnih oblasti od preloma stoletij do leta 1931 postala podobna londonskemu City-ju, poslovno življenje tod okoli je postalo razgibano.
Preden orišemo ponudbo Magdićeve trgovine, spomnimo na zgodovino hiše, v kateri so poslovali.
Pavel Magdić je trgovino uredil v spodnjih prostorih zgradbe, kjer je deloval tudi sloveči hotel Malič, ki je premogel odlično restavracijo in prostoren salon za ogled kino predstav. Hotel Malič je stal na mestu starejšega dela poslopja današnje veleblagovnice Name in njene predhodnice, sedemnadstropne palače Bata, ki je bila zgrajena v letih 1938 in 1939. Zgradilo jo je podjetje Josipa Dedka.
Hotel Malič ali »Stadt Wien« je svoja vrata odprl v 40. letih 19. stoletja v stavbi, zgrajeni v zadnjem desetletju 18. stoletja. Deloval je približno šestdeset let. Nastal je iz starega pritličnega gostišča Pri Maliču, ki so ga nadzidali ter je tako z enajstimi okni gledal na današnjo Slovensko cesto in s trinajstimi okni na današnjo Cankarjevo ulico. Leta 1896 so v hotelu prvič predvajali filme, saj je Ljubljano obiskal potujoči kino Edison ideal. Kino predstave so potekale v salonu, ki se je nahajal na prostoru današnje pasaže do vhoda v Kino Komuna. Leta 1873 je Andrej Malič hotel prodal Kranjski stavbni družbi. Ta je hotel vodila do leta 1906, ko ga je opustila in obdržala le restavracijo, ta pa je goste sprejemala do leta 1919. Hišo je leta 1908 kupilo podjetje Degenghi & com., leta 1916 pa je prešla v roke Jadranske banke.
Staro stavbo so leta 1938 porušili delavci podjetja Dukič. Magdićeva trgovina se je iz nekdanje Maličeve hiše pred rušitvijo umaknila zadnja. Pozneje je damski oddelek trgovine deloval v pasaži, moški oddelek pa malo naprej na Aleksandrovi cesti, kakor so zapisali v Slovenskem narodu 4. junija leta 1938.
