Nastanek Narodnega doma sodi v obdobje na začetku 20. stoletja, ko je bil Trst zelo pomembno trgovsko mesto. Gospodarstvo je cvetelo, mesto je bilo zelo bogato in multikulturno. Z modernim Narodnim domom so se Slovenci hoteli postaviti kot napredna in moderna družba z vizijo v prihodnost. Stavba je veljala za simbol slovenskega meščanskega življa v Trstu. V njem so delovala društva, moderen hotel, restavracija, kavarna, razne pisarne in gledališče. Načrt za tržaški Narodni dom je izrisal arhitek Maks Fabiani. Stavba je stala na velikem Vojaškem trgu.
Konec prve svetovne vojne je popolnoma spremenil razmere v mestu. 13. julija 1920 so Narodni dom v Trstu, simbolični center slovenske skupnosti, požgale fašistične škvadre, ki so se sestale na shodu na tržaškem Velikem trgu. Med shodom so napadli nekaj objektov, kjer so delovali Slovenci ali Hrvati, med drugimi tudi prostore delegacije Kraljevine SHS v katerih je bil urad za izdajajanje potnih listov in pred katerimi je množica razstrgala jugoslovansko zastavo. Nadaljevali so pot do Narodnega doma. Stavba je bila popolnoma zaprta. Demonstranti so vdrli v Narodni dom in ga zažgali. Gasilcem požara ni uspelo pogasiti. Vandalizem pa se ni omejil le na Trst, saj se je v naslednjih dneh razširil po Istri in v nekatere predele Dalmacije. Leto kasneje pa so se vrstili požigi raznih Narodnih domov v tržaški okolici.
Leta 1925, pa so pred požganim domom zgradili novo stvavbo in začrtali nov trg, ki je obdan s stavbami arhitekture 30. let prejšnjega stoletja, danes Oberdanov trg.
