Župančič je sprva veliko objavljal v periodiki, kasneje pa je v knjižni obliki izdal pet pesniških zbirk poezije za odrasle. Leta 1899 je ljubljanski založnik Lavoslav Schwentner izdal njegovo prvo pesniško zbirko z naslovom Čaša opojnosti. Zbirka vsebuje ljubezenske in pripovedne pesmi ter nekaj otroške lirike. Schwentner je čez štiri leta založil tudi zbirko Čez plan, ki velja za najbolj vedro Župančičevo pesniško zbirko. Vsebuje cikel pesmi, ki ga je posvetil tedaj že preminulemu prijatelju Josipu Murnu.
Naslednja pesniška zbirka z naslovom Samogovori je izšla leta 1908. Samogovori zlasti zaradi obsežnega sklopa domovinskih pesmi veljajo za njegovo najboljšo pesniško zbirko. Pesem Z vlakom in pesnitev Duma predstavljata višek Župančičeve domovinske lirike. Župančič je za razliko od pesnikov, ki so se pred njim ukvarjali z domovinsko tematiko (npr. France Prešeren in Simon Jenko), prekinil z romantičnim pogledom na domovino in zagovarjal vključenost svoje domovine v velike tokove modernega sveta. V pesnitvi Duma je pesnik poudaril nasprotje med srečno mladostjo in bolečino izseljenstva, pri čemer je šlo tudi za njegovo osebno izkušnjo. Čas njegovega otroštva v Beli krajini je bil namreč čas intenzivnega izseljevanja prebivalstva v Ameriko. Usodo svojih rojakov je pesnik doživljal skrajno prizadeto.
Leta 1920 je Župančič izdal najprej antologijo Mlada pota, nato pa še zbirko pesmi V zarje Vidove. Za slednjo so značilne pesmi z narodnostno in socialno problematiko kot posledico zgodovinsko razgibanega obdobja prve svetovne vojne in razpada avstro-ogrske monarhije (pesmi Zemljevid, Kovaška, Žebljarska, Glad). S to zbirko se je pravzaprav zaključilo prvo obdobje Župančičevega ustvarjanja, od poezije se je nato bolj usmeril k dramatiki, k delu v gledališču in k prevajanju. Po drugi svetovni vojni, leta 1945, je izšla še njegova zadnja pesniška zbirka z naslovom Zimzelen pod snegom. Vanjo je vključil pesmi, ki so nastale v času med obema vojnama (pesmi iz cikla o ostrnicah) in tiste, ki jih je predhodno objavljal v ilegalnih partizanskih glasilih in obravnavajo aktualna vprašanja, med njimi je najbolj znana Veš, poet, svoj dolg?
