Helena Puhar se je rodila 18. oktobra 1920 v »Reginčevi« družini v Kranju, kjer je odraščala skupaj s petimi brati. Njen oče Leopold je nadaljeval staro družinsko tradicijo kamnoseštva, obenem pa so se preživljali tudi s kmetijo. Rodbini Puhar lahko v isti ulici sledimo vse do začetka 17. stoletja, ko se v matičnih knjigah pojavi Adam Puhar. Med predniki najdemo tudi prvega slovenskega fotografa Janeza Puharja.
Helenina hči Alenka je o maminem otroštvu zapisala: »Vsi otroci so morali pomagati pri kmečkih opravilih. Heleni, ki je bila edina deklica med fanti, so z najtežjimi opravili prizanesli, a je vseeno morala toliko delati, da je z olajšanjem odšla v šole in v svet, z jasnim načrtom, da bo delala z glavo. Od dela za zaslužek ji je najbolj ostalo v spominu, da je raznašala mleko. To je bilo nekoč zelo vsakdanje opravilo mladostnikov, ki so zgodaj zjutraj, še pred šolo s kanglami obšli svoje stalne stranke. Helena je znala še v zrelih letih povedati, koliko stopnic je morala prehodit (na tistem klancu od stare gase do dna blizu mosta), vsak dan… Včasih je prodajala tudi kislo zelje – in kislo zelje Reginčeve Mici je uživalo velik sloves.«
V Kranju je živela le kot otrok, nato pa jo je šolanje zaneslo drugam. Po končanem mariborskem učiteljišču, ki ga je morala zaradi nemške okupacije na hitro zaključiti, je leta 1941 nastopila prvo učiteljsko službo v Podgradu v Beli krajini in dve leti poučevala.