Kraj Škofja vas je ime dobil po svojih prvih znanih zemljiških gospodih – krških škofih, ki so imeli svoj sedež v Krki (Gurk) na avstrijskem Koroškem, svoje zemljiške posesti pa so imeli tudi na slovenskem Štajerskem.[1] Tako kot za veliko večino drugih krajev na slovenskem Štajerskem se tudi za Škofjo vas v pisnih virih vse do sredine 19. stoletja uporablja izključno samo nemško ime Bischofdorf, le da je bilo to različno zapisano. Avstrijski zgodovinar Joseph Zahn v svojem delu Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter (Knjiga krajevnih imen Štajerske v srednjem veku) navaja, da se Škofja vas v pisnih virih prvič omenja leta 1450 v računskih knjigah stolnega kapitlja krške škofije, in sicer kot Bischofstorf.[2] V istem delu avtor tudi navaja, da se v vojniškem urbarju iz leta 1457 kraj omenja kot Bischolffdorf, v prepisih originalnih listin notranjeavstrijske vlade iz leta 1474 pa kot Pischelsdorf.[3]
Ko je bila leta 1784 ustanovljena davčna oziroma katastrska občina Škofja vas, je ta nosila nemško ime. Na njeni skici in v opisu njenih meja iz leta 1825 se navaja kot Pischofdorf,[4] kasneje pa se zanjo dokončno uveljavi zapis Bischofdorf. Slovensko ime Škofja vas se je v dokumentih začelo uveljavljati šele po marčni revoluciji leta 1848, ko je slovenščina pri organih oblasti prvič dobila določeno veljavo in so ti za kraje na slovenskem Štajerskem začeli uporabljati tudi njihova slovenska imena. Ko je Škofja vas leta 1875 postala sedež krajevne (politične) občine, je v razglasu Namestništva Štajerske dežele o njeni ustanovitvi z dne 24. novembra 1875 le-ta navedena s slovenskim imenom občina Škofja vas.[5] Med okupacijo 1941–1945 so nemške okupacijske oblasti za kraj Škofja vas in za občino Škofja vas znova uvedle nemško ime Bischofdorf oziroma Gemeinde Bischofdorf, kar pa je seveda ostalo v veljavi samo do maja 1945.
[1] Krška (sedaj Celovška) škofija, ki je bila ustanovljena leta 1070, je ob svoji ustanovitvi na območju južne Štajerske imela v lasti več pomembnih zemljiških gospoščin z gradovi, kot npr. Štatenberg, Vitanje (Weitenstein), Anderburg, Rifnik (Reicheneck), Ploštanj (Blumenstein), Rogatec (Rohitsch) in Podčetrtek (Landsberg). Poleg zemljiških gospoščin so bili na območju južne Štajerske v njihovi lasti tudi trgi Vitanje, Sv. Jurij (Šentjur), Rogatec, Podčetrtek in Pilštanj.
[2]Joseph Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter, Wien, 1893, str. 43.
[3] Prav tam.
[4] Arhiv Republike Slovenije (ARS), Franciscejski kataster za Štajersko, skica katastrske občine Škofja vas iz leta 1825.
[5] Deželni zakonik in ukazni list za vojvodstvo Štajersko, XIX. del, 1875.
