Prvo industrijsko podjetje je Škofja vas dobila že v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1865 sta brata Wilhelm in Ernest Fehleisen, ki sta izhajala iz Nemčije, nad Budlčevim mlinom in „graščino” postavila obrat za proizvodnjo eksplozivnega sredstva haloksilina, ki so ga uporabljali kot razstrelivo za vrtanje predorov pri gradnji železnic. Med domačini se je za ta industrijski obrat še vse do danes ohranilo ime pulferfabrik (tovarna smodnika). Enak obrat sta brata ustanovila tudi v Rečici pri Laškem. Oba sta bila v lasti javne trgovske družbe Gebrüder Fehleisen, ki je bila ustanovljena leta 1865, v register družb pri Okrožnem kot trgovskem sodišču v Celju pa je bila vpisana marca 1867.[1] Delo v obeh tovarnah je bilo izredno nevarno, saj je v njiju nekajkrat prišlo do eksplozij. Ko je proizvodnjo eksplozivnih snovi prevzela država, sta brata Fehleisen svojo trgovsko družbo leta 1893 ukinila, s tem pa je tudi njuna tovarna za proizvodnjo haloksilina v Škofji vasi prenehala obratovati. Podjetje je predstavljalo pomemben obrat, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je za njegov nakup zanimal celo slavni iznajditelj dinamita Alfred Nobel.[2]
Po ukinitvi podjetja za izdelovanje haloksilina je tam nekaj časa obstajala delavnica, v kateri so izdelovali parfume, za katero se je med Škofjevaščani še do danes ohranilo ime parfumfabrik.
[1] Zgodovinski ZAC, Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, Trgovski in zadružni registri, Reg. družb I/24.
[2] Janez Cvirn, Alfred Nobel in njegova velika požiralka denarja, Zgodovina za vse, št. 2, 2000, str. 16.