Drugo industrijsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno v Škofji vasi, je bilo Majdičevo tekstilno podjetje. Njegov ustanovitelj in lastnik Peter Majdič (1862–1930) se je sprva ukvarjal z mlinarstvom in je bil lastnik parnega mlina na Sp. Hudinji, ki je predstavljal enega največjih in najmodernejših parnih mlinov v vsej Avstro-Ogrski. Leta 1896 je od Premšakov kupil njihov mlin v Škofji vasi. Ker po prvi svetovni vojni zaradi konkurence mlinov iz Vojvodine njegova mlina nista bila več rentabilna, ju je opustil. Zgradbo ukinjenega mlina v Škofji vasi je preuredil za tekstilno podjetje, ki ga je ustanovil leta 1926 in se je imenovalo Peter Majdič, Industrija volnenih izdelkov v Škofji vasi. Obsegalo je predilnico volne in tkalnico volnenih izdelkov.
Po smrti Petra Majdiča leta 1930 sta ga kot lastnika podjetja nasledila njegova hči Deša Majdič, por. Paljaga, in njen mož Drago Paljaga. Nova lastnika sta leta 1936 ustanovila trgovsko družbo pod imenom Industrija volnenih izdelkov, Peter Majdič, d. z o. z., Škofja vas pri Celju.[1] Višina osnovnega kapitala družbe je znašala 250.000 din.[2] Takoj po prevzemu podjetja sta Drago in Deša Paljaga njegovo poslovanje še razširila, tako da je obsegalo dve kompletni predilnici, tkalnico, barvarno, apreturo in hrapalnico.[3]
Podjetje je izdelovalo volnene posteljne odeje do najfinejših kvalitet, koce za konje, potovalne odeje, razno sukno, predvsem lodne, dalje predivo za preproge in industrijsko klobučevino (filce).[4] Svoje izdelke je največ dobavljalo vojski, bolnišnicam, hotelom in zdraviliščem, pred začetkom druge svetovne vojne pa jih je začelo tudi izvažati na Dansko, v Grčijo, Albanijo in Turčijo.[5] Volno je večinoma kupovalo doma, le izjemoma pa jo je uvažalo iz Anglije in Argentine.[6] Leta 1938 npr. je podjetje izdelalo 11.038 metrov volnenega sukna in 2.708 kg preje v skupni vrednosti 1.520.000 din.[7] Za pogon strojev je uporabljalo Francisovo turbino, ki jo je poganjala Hudinja. V ta namen so na Hudinji zgradili jez.
Med okupacijo 1941–1945 so nemške okupacijske oblasti za nadzor poslovanja podjetja že aprila 1941 v njem postavile svojega komisarja.[8] Leta 1942 so vsa tovarniška poslopja skoraj do tal pogorela. Poleg stavb so bili uničeni tudi stroji. Po vojni je bila škoda ocenjena na 2.266.747 din.[9] Proizvodnja je znova stekla leta 1943, potekala pa je v zasilnih zgradbah, v katerih so namestili šest statev, en predilni stroj in pomožne stroje.[10]
[1] ZAC, Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, trgovski in zadružni registri, Reg. C II/108.
[2] Prav tam.
[3] Leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 644.
[4] Prav tam.
[5] Prav tam.
[6] ARS, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo (TOI), tehnična enota 309/1 – 13, vprašalna pola podjetja Peter Majdič, Industrija volnenih izdelkov, Škofja vas.
[7] Prav tam.
[8] ARS, AS 226, MIR, Vprašalna pola o imovinskem in pravnem stanju podjetja Industrija volnenih izdelkov, d. z o. z., Škofja vas, 1946.
[9] ZAC, Tovarna volnenih odej Škofja vas, tehnična enota 49, signatura arhivske enote 163.
[10] ZAC, Tovarna volnenih odej Škofja vas, tehnična enota 1, signatura arhivske enote 4.
