Po navedbah njegovega člana, Milana Kožuha, je bilo to društvo v Škofji vasi ustanovljeno leta 1937.[1] Poleg Škofje vasi je zajemalo še območje Vojnika, Arclina, Zadobrove in Šmarjete. Pripravljalne sestanke za njegovo ustanovitev je organiziral in vodil Franc Šteklič iz Zadobrove, potekali pa so pri čevljarju Rudiju Dečmanu in v Bekeževi gostilni v Škofji vasi.[2] V pripravljalnem odboru za njegovo ustanovitev so bili poleg že omenjenih Franca Štekliča in Milana Kožuha še Boris Bekež, Ivan Okorn in Rudi Dečman.[3] Njegov prvi odbor so sestavljali:
- predsednik: Franc Šteklič
- podpredsednik: Jože Zagožen
- tajnik: Milan Kožuh
- blagajnik: Boris Bekež
- odborniki: Tone Krušič, Ivan Okorn, Franjo Flis in Rudi Dečman.
Delavsko kulturno društvo Vzajemnost Škofja vas je štelo okoli 90 članov in je imelo svojo knjižnico ter dramatsko skupino.[4] Kmalu po njegovi ustanovitvi so v njem odločilni vpliv dobili komunisti. Ti so preko društva med prebivalstvom razpečavali marksistično literaturo, za člane društva pa organizirali različne študijske sestanke. Leta 1940 so v okviru društva organizirali akcijo podpisovanja za Društvo prijateljev Sovjetske zveze. Kot navaja Milan Kožuh, je ta akcija »tudi dokazala naprednost prebivalcev, ker so skoraj 100-odstotno dali svoje podpise, vključno z najmočnejšimi kmeti. Podpis so odrekli le poedini skrajni desničarji.«[5] Isti tudi ugotavlja: »V „Vzajemnosti” so kmalu prevladali tovariši s partijsko usmerjenostjo.«[6]
Do leta 1940 je društvo delovalo v okviru Zveze delavsko-kulturnih društev Vzajemnost s sedežem v Ljubljani, tega leta pa se je povezalo s skupino društev, ki so se od nje oddvojila.[7]
[1] Milan Kožuh, Spomini na začetek borbe proti okupatorju l. 1941 osvetljeni z nekaterimi dogodki pred vojno, tipkopis, str. 2. Tipkopis hrani Muzej novejše zgodovine Celje.
[2] Prav tam.
[3] Prav tam.
[4] Milan Kožuh, navedeno delo, str. 3.
[5] Prav tam.
[6] Prav tam.
[7] Prav tam.
