Domačiji Kosovih in Binclovih v Škofji vasi mejita druga na drugo in med njima so vedno veljali lepi dobrososedski odnosi. Sredi prejšnjega stoletja sta na sosedovi kmetiji zagospodarila mladoporočenca Alojz Bincl, st. in Jožefa, roj Veternik, ki se je primožila s kmetije v Lokrovcu. Po dobrem letu so sosedje dobili prvorojenca Alojza ml. Kasneje sta se mu pridružila še brat Tonči in sestra Sonja. Pri Kosovih smo bile tri odraščajoča dekleta: Anica (pokojna), Marjana in Ivica. Sosedovega novorojenčka smo se vse zelo razveselile, saj v bližnji soseščini takrat že kar nekaj časa ni bilo dojenčka. Želele smo, da bi bil kar pri nas, da bi ga lahko cartale in razvajale ter se igrale z njim. Bile smo kar malo ljubosumne na njegove sorodnike iz Lokrovca, ki so prihajali k Binclovim na obisk in ga nato tudi za kakšen teden odpeljali k sebi. Zelo smo ga pogrešale in čas njegove odsotnosti se nam je neizmerno vlekel. Ko se je sestra Marjana zaposlila, je njemu, seveda, tudi ostalim otrokom, iz mesta prinašala sladkarij. Tako je hitro minil čas našega otroštva in brezskrbnih iger pod našo češnjo, kamor smo se radi postavili tudi pred fotografski objektiv, če je prišel na obisk kakšen fotograf.
Lojzi je odraščal in starši so ga kaj kmalu začeli vključevati v delo na kmetiji. Po odsluženi vojaščini se je zaposlil najprej v Emu, nato pa je vrsto let vse do upokojitve delal v bližnjem Etolu. Fantič s klobučkom je danes izredno požrtvovalen gasilec v domačem kraju in aktiven pri kulturnem društvu, kjer s predanostjo predaja svoja znanja o ohranjanju in prikazovanju starih podeželskih in kmečkih opravil na mlajši rod.
Moji sestri sta odšli na delo v Nemčijo, jaz pa sem ostala domačiji in s sosedovim Lojzijem, ki si je na hribu nad Binclovo domačijo zgradil dom in ustvaril družino, ostajava v lepem in vzajemnem sosedstvu.
Na fotografiji moja sestra Marjana Kos, por. Geršak, in sosedov Lojzi Bincl.
Prispevala: Ivica Kos
