Dvorec kljub ogroženosti spomeniške substance in sedaj le še skromnim ostankom vrtne zasnove predstavlja velik potencial širše srednjeevropske regije. Je ena redkih profanih plemiških arhitektur pri nas, ki je bila na podlagi obsežnih arhivskih virov in izdelanega vzorčnega konservatorskega načrta tako za dvorec kot za park (2015) deležna celovite strokovno-znanstvene obravnave. Bogate najdbe obsežnih sondažnih raziskav, s katerimi smo pod beleži in ometi odkrili baročne poslikave, kamnite slope, ograjo in podobne elemente, potrjujejo njegovo veličino.
Dvorec in park Republika Slovenija s skromnimi sredstvi za investicijsko in tekoče vzdrževanje ohranja v obstoječem stanju in varuje pred nadaljnjim propadanjem. A so zaradi večletnega pomanjkljivega vzdrževanja pred tem potrebni obnove predvsem tisti deli spomenika, ki so izpostavljeni zunanjim vplivom, na primer fasade, stavbno pohištvo, ograje in bogato kiparsko okrasje na vrtu. Na podlagi že pripravljene dokumentacije, ki je osnova za obnovo in prezentacijo, si želimo čimprejšnje celovite obnove spomeniškega kompleksa in primerne namembnosti. Ta pa je seveda odvisna od lastnika in za to potrebnih sredstev. V jeseni 2018 smo uspeli prekiniti večletno prakso oranja območja sadnega vrta in v njega presaditi češnje z vrta pri oranžeriji. V aprilu 2019 je Območna enota Maribor svojo obletnico obeležila s saditvijo 60 dreves in s tem dopolnila obnovo sadnega vrta. Obnova vrtne zasnove se je tako začela.
