Mariborski mestni park s promenado so postopno zasnovali v 19. stoletju. Promenado so uredili leta 1952 po načrtih Ljuba Humeka in Milana Mihelčiča. Ureditev ločuje vzhodni in zahodni del parka, kar je vidno že na izvirnih načrtih iz leta 1902, v osemdesetih letih 20. stoletja pa so promenado podaljšali do Treh ribnikov, a v bistveno slabši izvedbi. Stari del obkrožajo mestne vile in večstanovanjski objekti, na severu mestni vinogradi in gozdovi. Poleg mestnega je v letih 1883/1884 nastal park na današnjem Trgu generala Maistra in leta 1888 park na Trgu Borisa Kidriča.
Opozoriti je treba na problematično poseganje v mestni park z organizacijo velikih spektaklov, pri čemer največ škode ustvari postavljanje posameznih prizorišč. Tlak na promenadi je bil zato dodobra poškodovan in je k sreči doživel obnovo. Še vedno se premalo zavedamo, da moramo ščititi to krhko naravno okolje. Mesto nujno potrebuje parke, njihove senčne krošnje, prostor miru in odmika ter ugodne mikroklime, čemur park s starodavnimi drevesi, ki potrebujejo zaščito in pogoje za rast, primarno tudi služi. S teptanjem korenin dreves in grmovja se njihovo življenjsko okolje slabša, kar pospešuje njihovo propadanje. Tratne površine zaradi rastiščnih in klimatskih pogojev, pa tudi slabega vzdrževanja niso sposobne regeneracije po tovrstnih obremenitvah. Mesto bi moralo razmišljati o odprti površini, urejeni posebej za izvajanje prireditev na prostem, opremljeni z vso potrebno infrastrukturo, kot so Vrbanski plato, park ob Pekrskem potoku in Arena pod Pohorjem.
