Rotunda je stavba centralnega tipa, ki je značilna v cerkveni arhitekturi zgodnjega krščanstva, pojavi pa se prav tako v obdobju romanike. Oblika kroga gotovo simbolično ponazarja neskončnost in večnost. Večinoma so bile okrogle oblike pomožne obredne zgradbe, kot so krstilnice in kostnice. Med najodličnejše med njimi se uvršča rotunda v Selu na Goričkem, ki je bila sprva domnevno del širšega profanega ali sakralnega kompleksa. Severovzhodno od cerkve je na podlagi arheoloških ostalin še viden pravokotni okop z jarkom, ki je bil del večje utrdbe, datirane v 11. stoletje. Selanska rotunda z značilnimi arhitekturnimi elementi sodi v pozno romaniko, in sicer v sredino 13. stoletja.