Tudi naselje Dobrava spada med tista naselja, ki so bila zapisana v listinah že v 14. stoletju. Stražar je sicer zapisal, da je bilo naselje prvič omenjeno leta 1429, v Slovenski historični topografiji pa najdemo podatek 20. julij 1386.
Tako je datirana listina gambrške rodbine (rodbina Gallenberg), v kateri je graščak Nikolaj zapustil štirim sinovom grad Ostri vrh, imenovan tudi kot grad Sostro (nem. Osterberg; grad je stal na Kašeljskem hribu zahodno nad grapo potoka Besnice pri Podgradu) s posestjo. Štirje sinovi Seifrid, Egidij, Viljem in Albert so med drugimi dobili tudi posestva v Češnjicah, na Gorici pri Moravčah, v Pečah, na Pretržu, v Mošeniku in na Dobravi: ….dacz Dobraw … (Brunner, Otorepec, 1995, str. 160–162; Bizjak, 2019, str. 39). V Slovenski historični topografiji je to edina listina z omembo naselja Dobrava (Spodnja in Zgornja) do leta 1500. Dobrava je ledinsko ime za rahlo valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem. Beseda dobrava se je razvila iz slovanske besede dobrãva – mesto, kjer je listnati ali hrastov gozd (Snoj, 2009). V Leksikonu Dravske banovine izpred 90 let, v opisu naselja Zgornja Dobrava preberemo, da prebivalci: „iz obsežnih gozdov (smreka, bor, bukev) izvažajo drva in mehek les, ki ga deloma predelavajo žage ob Drtijščici” (Bogataj, 1937, str. 199). Ime je lahko povezano tudi z imenom hrasta dob (lat. Quercus robur). To je drevo nižinskih gozdov, ki pa so jih ljudje v preteklosti zaradi ugodnih zemljišč za kmetijstvo na mnogih krajih izsekali.