Cerkev svetega Jurija je podružnična cerkev prafare sv. Martina v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.
V notranjosti cerkve so jeseni leta 1993 zamenjali dotrajani tlak. Pri tem so ob južni steni cerkve naleteli na nejasne ruševinske ostanke. To je bil povod za eno zanimivejših in zaradi pomembnosti odkritja nedvomno zahtevnejših arheoloških raziskav zadnjih let, ki jih je izvajal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor pod vodstvom Mire Strmčnik Gulič.
Odkriti so bili temelji predromanske cerkve, ki spadajo v obdobje zadnje tretjine 9. in 10. stoletje. Na slovenskem prostoru je to edina, v celotnem tlorisu dokazljivo ohranjena zgodnjesrednjeveška sakralna stavba na oglejskem misijonskem področju. Datacijsko izpovednost odkrite arhitekture dopolnjujejo staroslovanski grobovi, odkriti v južnem in vzhodnem delu današnje cerkve. V letu 1994 je bilo odkrito 26 grobov z moškimi, ženskimi in otroškimi pridatki, ki so jih umrlim položili v grob kot znamenje slovesa in popotnico v onostranstvo. Grobišče še ni do konca raziskano, saj se širi tudi izven zidov današnje cerkve. Pridatki pripadajo köttlaškemu kulturnemu krogu. Zanimivi so bronasti obsenčni obročki s spiralno zavitimi zaključki in tisti z enojno odebelitvijo na koncu, ki so jih položili v ženske grobove. Na eni sponki se je ohranila figuralna upodobitev (žival z nazaj obrnjeno glavo in dvignjenim repom).
Ob propadu najstarejše cerkve, ki je, kot kaže, zgorela v požaru, se je znotraj današnje cerkvene ladje ohranila tudi tlorisna zasnova sakralnega objekta iz 1. polovice 12. stoletja, ko so takratno cerkev razširili in ji na vzhodni strani dodali polkrožno apsido. Ob gradnji le-te so naleteli na starejše staroslovanske grobove.
Na porušeni apsidi so v času baroka postavili zvonik in cerkev. Do 17. stoletja, ko so jo ponovno obnovili, ni doživljala bistvenih sprememb. Verjetno so v tem obdobju cerkvi na zahodni strani dodali lopo.
Znotraj cerkve se nahajajo tudi mlajši srednjeveško novoveški grobovi.
Že tako pestro zgodovinsko izročilo omenjene cerkve so obogatila nova spoznanja o zgodnjem krščanstvu na Koroškem, dobljeni izsledki pa so doprinesli k poznavanju karolinške arhitekture in s tem zgodnjesrednjeveške arheologije pri nas.
