Spominska plošča je pritrjena na pročelju Marijinega doma, ob cerkvi sv. Jurija v Šturjah. Oblikovala jo je domačinka, arhitektka Ines Kos, odkrili so jo leta 1992. Je pravokotne oblike, izdelana je iz črnega granita, okraski na robovih plošče so iz lipiškega rudistnega apnenca.
Rojstni kraj Antona Cebeja
V knjigi Mozaik krščanstva ob mrzli reki, napisal jo je Ivan Albreht, dolgoletni župnik v Ajdovščini, piše, da podatki na plošči v čast Antonu Cebeju na pročelju Marijinega doma v Šturjah ne držijo povsem. Anton Cebej ni bil doma iz Šturij, temveč iz Ajdovščine. Do napačnega napisa je prišlo, ker so bili v času rojstva Antona Cebeja tudi ajdovski otroci vpisani v knjigo, ki je bila skupna za obe kaplaniji ob Hublju. Cebejeva družina je živela v Ajdovščini, zato je razumljivo, da je Anton Cebej izdelal toliko umetnin prav v cerkvi sv. Janeza.
Življenjepis Antona Cebeja
Anton Cebej se je rodil 23. 5. 1722 v Ajdovščini. O slikarjevem življenju vemo malo. Prvo njegovo znano delo je Povišanje sv. križa v Vinici v Beli krajini iz leta 1750. Cebejeva dela najdemo v številnih krajih po Sloveniji in nekaj tudi na Hrvaškem. Spada med štiri najpomembnejše baročne slikarje, ki so vtisnili pečat baročnemu slikarstvu na Slovenskem. To so bili Janez Valentin Metzinger, Fran Jelovšek, Fortunat Bergant in Anton Cebej. Cebej je med vsemi najbolj obvladal obe tehniki – freske in olje na platnu.
Dela Antona Cebeja na Primorskem:
Župnijska cerkev sv. Janeza v Ajdovščini
Na oltarju sv. Jožefa na levi strani pod korom je Anton Cebej naslikal sliko Smrt sv. Jožefa in na vrhu oltarja ovalno sliko sv. Marjete. Poslikava oltarja sv. Jožefa je eno zadnjih Cebejevih del sploh. Na stropu sta ohranjeni dve Cebejevi naslikani freski. Na prvi je upodobljen obisk sv. Elizabete in Janeza Krstnika pri sveti družini. V osrednjem delu je upodobljen Janez Krstnik z nebeščani pri kronanju Device Marije. Tretja freska, ki jo je na stropu naslikal Anton Cebej, je bila med 1. svetovno vojno uničena. Na njenem mestu je sedaj slika Janeza Krstnika, ki jo je naslikal Clemente Del Neri leta 1937. Največje Cebejevo delo v cerkvi je križev pot, nastal je okrog leta 1770, spada med najstarejše in najbolj znane baročne križeve pote v Sloveniji. V letih 1992 in 1993 ga je obnovil restavrator Miha Pirnat.
Cerkev sv. Petra v Dobravljah
Cerkev sv. Petra v Dobravljah je bogata s Cebejevimi poslikavami. Nad velikim oltarjem je naslikal fresko poveličanja sv. Petra, na stenah prezbiterija mučeništvi sv. Marka in sv. Štefana, na oboku cerkvene ladje je naslikal sv. Petra, Marijino kronanje in sv. Pavla, v stranskih oltarjih sta sliki sv. Janeza in sv. Pavla, ki sta zavetnika pred strelo, in slika sv. Apolonije, ki se na oblakih dviga nad Vipavskim Križem in Dobravljami. Na južni strani cerkvene ladje je Cebej naslikal nišo s podobo sv. Janeza Nepomuka. Slike v cerkvi so iz leta 1768.
Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev na Planini pri Ajdovščini
V cerkvi so tri Cebejeve slike: sv. Bruno, sv. Magdalena in sv. Katarina.
Župnijska cerkev sv. Lovrenca v Lokavcu
Tu se nahaja Cebejeva slika sv. Lovrenca iz leta 1772, kamor so jo prinesli iz stare lokavške cerkve.
Podružnična cerkev sv. Kozme in Damijana v Malovšah
Cebejeva je oltarna slika Vsi svetniki, ki častijo sv. Trojico.
Cerkvica sv. Ane na sedlu nad vasico Razguri na Vrheh
Tu se nahaja slika sv. Ane, ki uči Marijo brati.
Podružnična cerkev v Logu pod Mangartom
V njej najdemo sliko sv. Boštjana.
BAROK – umetniški slog, v katerem je ustvarjal Anton Cebej
Barok je umetniška smer, ki je trajala od konca 16. do druge polovice 18. stoletja. Nastal je v Italiji. Barok je kot zadnji evropski univerzalni umetnostni slog posegel na vsa področja življenja in jih je s svojimi izraznimi sredstvi – mogočnost, dinamika, strast in patos ustrezno oblikoval. Je odsev zmage nad reformacijo, obenem pa je baročna umetnost odziv na protestantsko. V slikarstvu nastopi iluzionizem, ki zavaja oko z navidezno plastičnimi prvinami. Tudi pri arhitekturi povečujejo učinek razgibanosti navidezni (naslikani) arhitekturni členi. Ustvarjalni ideal so celostne umetnine, v katerih ni jasnih razmejitev med arhitekturo, kiparstvom in slikarstvom. Barok se je izpel v rokokoju, slogu še bolj igrivih in bujnih oblik.
Pomembni osebnosti baroka na Vipavskem sta književnik in znameniti pridigar Janez Svetokriški ter slikar Anton Cebej.
Viri in literatura
Albreht, I. (1999). Osnutek zgodovine ajdovske župnije in cerkve: ob tristoletnici Kussovih oltarjev. Župnijski urad Ajdovščina.
Pelicon, E. (2015). Anton Cebej. Peti maj (nov. 2015).
Šerbelj, F. (1991) Anton Cebej, 1722–1774. Narodna galerija.
Veliki splošni leksikon DZS. Prva knjiga, str. 338.