Spomenik je postavljen na dvorišču tekstilne tovarne ob Tovarniški cesti. Njegov načrt je zasnoval Rado Jelinčič, ureditev sta financirala Tekstilna tovarna Ajdovščina in Domicilni odbor Goriškega vojnega območja. Spomenik je na ogled za javnost od 16. septembra 1978.
Opis spomenika
Spomenik sestavlja kamnit podstavek, zidan iz flišnega peščenjaka. Podstavek je v obliki kvadra. Višina vsake stranice podstavka je 180 cm, širina pa 105 cm. Na vsaki stranici podstavka je pritrjena kamnita plošča iz rudistnega apnenca. Plošče so pritrjene na podstavek v različnih višinah. Na vsaki plošči je vklesan napis.
Vsebina napisov na ploščah
„Pomnik času pred stopetdesetimi leti, ko so železni stroji prav tu na ajdovskih tleh prvič na slovenskem zamenjali lesene kolovrate, 1828.
Spomin delavcem tekstilne industrije na Slovenskem, ki so s svojim delom gradili nov čas, ki je priznal delu čast in oblast, 1828–1978.
Čast vsem tovarišicam in tovarišem, ki so v letih NOB sodelovali v partizanskih krojaških in šiviljskih delavnicah, 1941–1945.
Postavili tekstilni delavci ob proslavi 150-letnice slovenske tekstilne industrije, 16.9.1978”
Na podstavku je postavljen železen stiliziran kolovrat. Višina celotnega spomenika je štiri metre.
Tekstilna industrija v Ajdovščini
Prva tekstilna tovarna na Slovenskem je bila Predilnica v Ajdovščini. Podjetje so ustanovili tržaški podjetniki leta 1826, kot prvi industrijski obrat pa je začela s proizvodnjo mehanična predilnica leta 1828 in leto pozneje barvarna. Sprva so bile naprave na vodni pogon Hublja. Leta 1843 je stroje že poganjal parni stroj. Za tisti čas je tovarna imela najboljšo tehnologijo in opremo.
Delo v predilnici je bilo težko, delavnik je bil dolg 12 ur, delali so v dveh izmenah. V predilnici so delali tudi otroci med devetim in štirinajstim letom starosti. Leta 1877 je delalo v predilnici 56 otrok. Med 1. svetovno vojno so tovarno zaprli. V njej so uredili bolnišnice za bolne in ranjene vojake bližnje soške fronte. Po 1. svetovni vojni je tovarna prešla v roke italijanske delniške družbe. Med svetovno gospodarsko krizo 1929–1932 je zašla v težave in leta 1932 so jo ukinili.
Po 2. svetovni vojni je bila 1. decembra 1948 ustanovljena Tekstilna tovarna v Ajdovščini. Avgusta 1949 so začele delati prve statve. V začetku šestdesetih let so začeli graditi novo predilniško halo. Zaradi zastarele opreme in preširokega asortimana cenenih izdelkov so zašli v krizo in so že razmišljali o ukinitvi tovarne. Leta 1967 je tovarna dobila novo ime TEKSTINA: tekstilna industrija Ajdovščina. Tovarno so začeli modernizirati. Nabavljali so novo opremo, izboljšali so organizacijo dela, povečali proizvodnjo in kakovost izdelkov, napredovali so v modnosti vzorcev.
Ajdovska Tekstina je bila v osemdesetih letih v Sloveniji med najboljšimi v svoji panogi. Zaposlovala je okoli 830 delavcev.
Tekstilna industrija je v novejšem času, podobno kot tekstilna industrija drugod po Sloveniji, zašla v krizo. Začeli so zapirati obrate, opuščati programe in odpuščati delavce.
Na spletni strani finance.si so 5.10. 2005 zapisali: »Najstarejša tekstilna tovarna v Sloveniji, ki ima trenutno 300 zaposlenih, je že julija napovedala zaprtje predilnice. Postopek zapiranja predilnice tekstilnega podjetja Tekstina se je začel v septembru, prejšnji teden pa so se stroji v predilnici ustavili. Delo bo po napovedih izgubilo med 22 in 27 zaposlenih.«
Direktor podjetja je kot vzrok zapiranja predilnice navedel, da je mogoče na trgu dobiti cenejšo in bolj kakovostno prejo. Leta 2016 ima Tekstina Ajdovščina samo še okrog 60 zaposlenih.
Viri in literatura
Lah, A. (1985). Od Vipavskih gričev do Goriških brd. Mladinska knjiga.
