Po drugi svetovni vojni je vodstvo prevzel odbor, ki je bil izvoljen na prvem sestanku avgusta 1945. Po vojni je imelo društvo v lasti gasilski dom (med vojno slabo vzdrževan), ročno brizgalno ter (pokvarjeno) motorno brizgalno. Takoj po vojni so se člani sestajali v prostorih Krojaškega podjetja (danes Hotel Opara). Občne zbore so po 1949 začeli prirejati v novi sobi nad garažo v gasilskem domu. Opremljeno sobo je društvo oddajalo v najem Občinski gasilski zvezi Trebnje. V tem obdobju so se v društvo prvič včlanile tudi ženske.
Leta 1948 je bilo članic šest: Cilka Germovšek (gospodinja), Alojzija Kmet (gospodinja), Mici Kraševec (pomočnica), Pepca Burnik (gospodinja), Anica Gregorc (uradnica) in Jožefa Vajda (gospodinja). Kmalu je Cilka Gremovšek prevzela delo tajnice. V letu 1954 je bil ustanovljen ženski odsek z žensko desetino, ki jo je vodila Angelca Prosenik. V juliju 1949 je bil ustanovljen mladinski odsek (leta 1950 včlanjenih že 22 mladincev), do leta 1958 pa je bila organizirana tudi pionirska desetina.
Leta 1949 se je od gasilskega društva odcepila gasilska četa na Račjem selu. Trebanjsko društvo ji je v začasno uporabo posodilo svojo ročno brizgalno in okoli 50 metrov cevi.
V letu 1951 so člani sprejeli sklep o nakupu novega gasilskega avtomobila. V ta namen so začeli po vaseh zbirati les, ki so ga prodali Kmetijski zadrugi Trebnje. Z zaslužkom od prodaje lesa in ob pomoči Okrajnega ljudskega odbora iz Novega mesta, je društvo od reševalne postaje v Novem mestu kupilo rabljen gasilski avtomobil avtobusne oblike Austin. Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, so takoj sprejeli pravilnik o uporabi avtomobila.
Prva večja obletnica društva po drugi svetovni vojni, je bila 75. obletnica delovanja, ki jo je društvo praznovalo leta 1959. Ob tej priliki so 16. februarja 1959 kupili nov društveni prapor pri M. Ercigoj v Ljubljani. Danes je shranjen v vitrini gasilskega doma. Za botra prapora je društvo pridobilo trebanjskega rojaka farmacevta Uroša Ruprechta, katerega oče je bil ustanovni član društva, za pokrovitelja prireditve pa takratnega ljudskega poslanca Franca Kreseta-Čobana. Tega leta je društvo kupilo novo motorno brizgalko SORO (800 litrov).
Za potrebe tajniškega dela je društvo leta 1963 od sodišča v Trebnjem odkupilo pisalni stroj Remington. Ob finančni pomoči občinskega gasilskega sklada je kupilo novo gasilsko vozilo, poltovornjak znamke Fiat 620B s sedmimi sedeži, ki so ga prebarvali iz rumene na rdečo in ga opremili s sireno. Od leta 1966 je društvo začelo pridobivati na pomenu kot centralno društvo Občine Trebnje. Ob praznovanju 85-letnice društva leta 1969, so kupili in prevzeli novo motorno brizgalko Rosenbauer. Stari brizgalki Škoda in Sora sta romali na odpad. Leta 1971 so kupili motorno brizgalko Tomoski so jo začeli uporabljati za delo z najmlajšimi. Pionirska desetina je bila ustanovljena po zaslugi Franca Gorenca, Franca Slaka in Boža Pungartnika. Njen prvi voditelj je bil podčastnik Franc Gorenc.
V začetku 70-let so se začeli pogovori o gradnji novega in večjega doma na novi lokaciji. Člani društva so se aktivno vključevali v lokalno politiko, kjer so predstavljali pomen gasilskega dela. Poltovornjak Fiat 620B so 1974 prodali Prostovoljnemu gasilskemu društvu Repče in kupili IMV kombi. Nov gasilski kombi so prevzeli ob 90. obletnice delovanja društva, na proslavi 6. julija 1974. Pokrovitelj proslave je bil predsednik občine Slavko Kržan, boter avtomobila pa direktor Trelesa Janez Mihevc. Leta 1977 so uspeli odkupiti zemljišče za gradnjo doma. Na proslavi ob 95. obletnici delovanja so prevzeli svoj prapor tudi najmlajši člani-pionirji.
