Samostan je bil ustanovljen sredi 13. stoletja. Del reda novega avguštinskega samostana je postala tudi postojanka viljemitov na Muti (puščavniki sv. Viljema). Kot ustanovitelj samostana se po samostanskem izročilu omenja rodbina Viltuških. Med dobrotniki pa srečamo še rodbine Marenberških, Vuzeniških in Celjskih.
Njihov primarni vir preživetja je bilo sprva samo pobiranje miloščine, pozneje so dobili v dar tudi nekaj zemljiške posesti.
Muški samostan ni bil gospodarsko močan, imel pa je velik duhovni pomen. Iz virov je poznanih kar precej fantov iz tamkajšnjih krajev, ki so se odločili za vstop v avguštinski meniški red.
Ob ukinitvi samostana na Muti je premično in nepremično premoženje samostana prešlo v štajerski verski sklad, ki je vse ali razprodal ali predal. V stavbi samostana so leta 1886 uredili prostore ljudske šole. Danes je v tej stavbi varstveno-delovni center. Na mestu nekdanje samostanske cerkve je v drugi polovici 20. stoletja zrasel nov gasilski dom (Skitek, 2021).