V soboto je bila v središču proslava šestdesetletnice obstoja ljubljanskega prostovoljnega in reševalnega društva. Vključevala je slavnostni občni zbor v dvorani Mestnega doma ter razvitje in blagoslovitev društvenega prapora pred Mestnim domom. Oba dogodka je spremljal godbeni orkester Zarja.
Ob enajstih so se nekateri gasilski veljaki in gasilci podali na pokopališče Sv. Križ, kjer so odkrili spomenik pokojnemu starosti in organizatorju jugoslovanskega gasilstva Franju Barletu. Navzoči so bili predstavniki oblasti, mednarodnih gasilskih zvez in jugoslovanskega gasilstva. Poslušali so številne govore pomembnih gasilskih veljakov, ljubljanskega župana in kanonika dr. Mihaela Opeke ter položili vence na njegov grob in ob novi spomenik, ki ga je načrtoval Boris Kalin in izdelal Franjo Kunovar. Barletov portret in kip sv. Florjana sta delo Borisa Kalina.
Opoldne je v Zvezdi sledil promenadni koncert sedemdesetčlanske gasilske godbe iz Đakova. Ob štirih popoldne so se gasilci na prostoru Športnega kluba Ilirija lotili vaj za nedeljski nastop. Čez poldrugo uro so se člani Vseslovanskega gasilskega saveza in jugoslovanskega gasilstva poklonili pesniku dr. Prešernu. Položili so vence pred Prešernov spomenik na tedanjem Marijinem trgu.
Ob pol osmih zvečer je bil na vrsti slavnostni banket v dvorani Zvezde. Vmes so člani godbe Prostovoljnega gasilskega društva (Dobrovoljno vatrogasno društvo) Djakovo ter pevskega kvarteta Glasbene matice poskrbeli za koncert. Ob 21. uri so poskrbeli za sijajen umetni ogenj v počastitev kongresa na športnem vadišču Športnega kluba Ilirija. V umetnem ognju so prikazovali podobe kralja Aleksandra I. v gasilski opravi ter svetnika sv. Florijana. Po spektaklu je Ljubljansko gasilno društvo na Taboru organiziralo veselico, kjer je vnovič nastopala godba iz Đakova.
Slavnostni občni zbor v Mestnem domu
Zbora so se udeležili predstavniki raznih gasilskih društev iz Slovenije in ostalih krajev naše države kakor tudi iz tujine. Glavni govornik je bil starosta JGZ Josip Turk, ki je v daljšem govoru povzel zgodovino Ljubljanskega prostovoljnega in gasilnega reševalnega društva. Izpostavil je, da je ljubljansko gasilno društvo matica slovenskega srca, tudi jugoslovanskega gasilstva nasploh, saj je s pomočjo svojih aktivnih prvoborcev razširilo gasilsko misel širom celotne slovenske domovine. Društvo je vseskozi delovalo izključno za narodno blaginjo ter ni nikdar krenilo s poti, ki so mu jo bili začrtali njegovi veliki ustanovitelji. Poudaril je, da kljub takratnim zahtevnim časom ideja prostovoljnega gasilstva še vedno uspeva, kajti društvo je bilo po 60 letih svojega obstanka še vedno sestavljeno iz mnogo pogumnih mož in mladeničev, ki so se hoteli prostovoljno in brezplačno žrtvovati delu iz ljubezni do bližnjega in do svoje ljubljene domovine. Turk je prepričano zatrdil, da bo ljubljanski gasilec ostal zvest svojim prednikom, junaški in neustrašen borec doma, ostal pa bo tudi zvest in zanesljiv prijatelj in drug vsem gasilcem sveta, zlasti pa bo ohranil trajne bratske vezi z vsemi slovanskimi gasilci.
Za Turkom je govoril tajnik Prvega ljubljanskega gasilskega in reševalnega društva g. Gostiša, ki je prebral listo odlikovancev. Za njim je sledil kratek in navdušen govor ljubljanskega župana dr. Puca. Ta se je spominjal društvene zgodovine in je poudarjal pomembnost, da se je bilo društvo otreslo tujih vplivov in je postalo narodno. V imenu ljubljanske mestne občine se je zahvalil gasilcem, da so vestno in natančno opravljali svoje človekoljubno delo. Zahvalil se je tudi načelniku g. Turku za njegov prispevek h gasilstvu. Župan je nato prebral listo gasilcev, ki jim je ljubljanski občinski svet podelil čast ljubljanskega meščana.
Nekateri govorniki so se zahvalili tudi jugoslovanskemu kralju Aleksandru I., ki je bil pokrovitelj gasilskega kongresa. Ko so polegle navdušene ovacije kralju in kraljevi hiši in so spregovorili še zastopnik bolgarskih gasilskih društev, zastopnik litvanske zveze, zastopnik mesta Prage, predsednik jugoslovanske gasilske zveze, predstavnica slovenskega narodnega ženstva in zastopnik jugoslovanske gasilske zveze, je bil slavnostni občni zbor v Mestnem domu zaključen. Častni gostje so se vpisali v posebno spominsko knjigo ter se podali na slavnostni prostor pred Mestnim domom.
Po zaključku svečanosti razvitja prapora Ljubljanskega gasilskega društva so vsi odšli z novim praporom na čelu proti pokopališču Sv. Križa, kjer se je odvilo odkritje spomenika organizatorju slovenskega gasilstva Franu Barletu. Gosti so se že odpeljali z avtomobili in pričakovali povorko pred cerkvijo, od koder je nato krenila proti spomeniku. Na čelu sprevoda so nosili vence kranjske gasilske župe, zagrebškega gasilnega društva, Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva. Ljubljanske gasilne župe, venec gasilnega društva Cerklje pri Kranju, ki je bil rojstni kraj pokojnega Barleta, venec srbskih gasilcev, zveze poljskih gasilcev, češkoslovaške gasilske zveze, belgijske in francoske gasilske federacije.
Odkritje spomenika Franu Barletu pri Sv. Križu
Ogromna množica gasilcev in drugih se je zbrala na pokopališču. Kanonik dr. Opeka je odmolil molitve, nato pa je blagoslovil spomenik, ki so ga stražili častna straža župnih načelnikov in predstavniki slovanskega gasilstva. Po končanih molitvah je stopil kanonik ob rob groba ter spregovoril v spomin pokojnemu starosti. Končal je s povedjo: »Ta spomenik naj bo priča hvaležnosti poznejšim rodovom — a v svojem srcu naj mu gasilci postavijo spomenik tak, da slednji skuša biti mu enak.«
Naslednji govornik, Josip Turk, je poudaril, da je dal idejo za kongres prav pokojni Fran Barle. Gasilci so dali postaviti spomenik iz lastnih sredstev. Župan je takrat poudaril, da bo mestna občina s ponosom in častjo sprejela ta spomenik v svojo oskrbo in varstvo, „kajti rajnki je bil dal svojemu narodu več, kot je bila njegova dolžnost”. Nato so spregovorili še predstavniki Čehov in Poljakov ter zastopnik Sokola kraljevine Jugoslavije. V imenu prostovoljnega gasilnega društva v Cerkljah je govoril predstavnik Barletovega rojstnega kraja, ki ga je bil pokojnik tako čislal. Blagoslovitev spomenika je zaključila godba Zarja s turobno nagrobnico.
Ognjemet
Sobotne gasilske svečanosti so se zaključile z ognjemetom na igrišču Ilirije. Obisk dogodka je bil nad vsemi pričakovanji. Eden od časnikov je zapisal komentar, da so tisti večer spoznali, da Ljubljana ni zaspana, temveč da jo je treba samo zdramiti, pa zna biti še bolj živahna, kakor so druga mesta.
Po 20. uri so se začele pomikati po vseh ulicah proti igrišču Ilirije ter Bellevueju in na Grad velike množice prebivalstva, ki je hitelo opazovat ognjemet v počastitev gasilskega kongresa. Napovedane so bile najmodernejše atrakcije na polju ustvarjenega umetniškega ognja, med njimi tudi sliki pokrovitelja gasilskega kongresa kralja Aleksandra I. in patrona gasilcev sv. Florijana. Na igrišču Ilirije se je trlo gasilcev in prebivalstva Ljubljane. Še večji je bil naval radovednežev na Bellevue in okolico. Gozd od Cekinovega gradu do hotela Bellevue so spremenili v taborišče, kjer je pričakovalo ognjemet več tisoč Ljubljančanov. Redko kdo je tisti sobotni večer ostal doma. Ognjemet je bil ena najlepših prireditev te vrste, kar jih je videla Ljubljana. Najbolj so strmeli tisoči gledalcev, ko sta po vrsti zažareli ogromni sliki pokrovitelja gasilskega kongresa kralja Aleksandra I. in sv. Florijana. Ognjemet je trajal čez 22. uro in ljudje so se zadovoljni vračali v mesto. Cene so bile za stojišča 10, za sedeže pa od 20 do 30 dinarjev.
