Kosovelova knjižnica Sežana (1980-1989).
Kulturna srečanja in razstave, ki jih je knjižnica organizirala v letu 1980: razstava arheoloških predmetov, ki jo je pripravila dr. Ljudmila Plesničar, avtorica razstave je imela predavanje v knjižnici; srečanje z Nikom Grafenauerjem in Kostjo Gatnikom ter razstava Gatnikovih ilustracij; razstava sodobnega ilustratorja mladinskih knjig Tomaža Kržišnika in pogovor s Tarasom Kermaunerjem; razstava akvarelov Avgusta Černigoja; počastitvena slovesnost ob 85-letnici Josipa Vidmarja v sežanskem Srednješolskem centru in retrospektivna razstava del in fotografij Josipa Vidmarja ter razstava in pogovorni večer z Jožetom Tavčarjem in Vasjo Predanom o sodobni gledališki kritiki in dramatiki.
V knjižnici so posvečali posebno pozornost najmlajšim obiskovalcem. Organizirali so ure pravljic ob sredah popoldan in posebno zanimive angleške urice ob torkih, ki so bile v tem trenutku prava posebnost v slovenskem prostoru, in so o tej dejavnosti poročali slovenski mediji. Knjižica je organizirala prireditev ob 20-letnici bralne značke v prostorih tedaj nove osnovne šole Edvarda Kardelja v Dutovljah.
Knjižnica v Sežani je začela delati šest dni na teden.
V Poročilu o delu KKS za leto 1980 je Lučka Čehovin naštela vrsto težav, s katerimi se je soočala knjižnica v Sežani in podružnicah: zmanjšana dotacija knjižnici, pomanjkanje prostora za prireditve in težave časopisnega oddelka v Sežani, neprimerni prostori komenske in slab obisk v dutovski knjižnici. (Arhiv KKS, 28. jan. 1981)
»Ob doslej najbolj odprti meji so zlasti v krajih, ki so lokacijsko najbližji uradni meji, v dolgih letih nastale dragocene prijateljske vezi med ljudmi z obeh strani meje. Na osnovi teh prijateljskih vezi so rastla in nastajala tudi vedno nova kulturna sodelovanja, ki so segala na vsa področja kulturnega dogajanja.« Lučka Čehovin. Močne kulturne vezi so ob odprti meji rastle in se utrjevale. (1980)
Prireditve, razstave in drugi dogodki, ki so bili organizirani v letu 1981: razstava o delu in življenju Cirila Kosmača; razstava ilustracij Marlenke Stupica in Marije Lucije Stupica ter pogovor z Milo Kačič in Aljo Tkačev; predstavitev knjige Slovenska plemiška pisma družin Marenzi-Coraduzzi, o kateri je govoril prof. Pavle Merkù; potujoča razstava slovenskih bibliofilskih izdaj, ki jo je pripravila Goriška knjižnica Franceta Bevka; predstavitev Založništva tržaškega tiska in pogovor z Markom Kravosom; razstavi v počastitev 40-letnice OF-a z naslovom Partizanska ljudska poezija na Primorskem in razstava risb slovenskega slikarja Borisa Kobeta; srečanje s pesniki (Denis Poniž, Milan Dekleva, Milan Kleč, Boris A. Novak) in razstava Junoša Miklavca; literarna razstava Gregorja Strniše in razstava kiparja in grafika Janeza Boljke; srečanje z Desanko Maksimović v Kosovelovi spominski sobi; gostujoča razstava iz NUKa ob 150-letnici rojstva Frana Levstika, gost na otvoritvi je bil avtor razstave prof. Jaro Dolar; razstava slovenske ilustratorke Kamile Volčanšek in pesniški večer Franca Magajne iz Vrem.
Leta 1981 se je zaposlila kolegica Bojana Zelen, ki je svoje delo v Kosovelovi knjižnici opravljala do upokojitve leta 2013.
Pri pregledu arhiva dogodkov Kosovelove knjižnice Sežana smo opazili, da je knjižnica v letu 1981, od razstave v počastitev 40-letnice OF-a z naslovom Partizanska ljudska poezija na Primorskem naprej, na averzu vabil začela uporabljati grafiko Avgusta Černigoja s podobo Srečka Kosovela in z zanimivo tipografsko rešitvijo. (Arhiv KKS, 3. feb. 1982)
Lučka Čehovin, direktorica knjižnice, je zapisala: »še pred nekaj leti je bila sežanska knjižnica ustanova, ki je komaj kdo vedel zanjo. Množična javna občila so pogojevala tudi močno upadanje bralcev. Zgrešeno bi bilo samo čakati v knjižnici le na tiste bralce, ki potrebujejo knjigo za šolo, in pa na tiste, ki še čutijo potrebo po branju.« V nadaljevanju je izrazila svoje mnenje, da knjižnica ne bi smela biti samo izposojevališče knjig, ampak da s svojim delovanjem vzgoji uporabnike, ki se zanimajo za najširša vprašanja kulture, umetnosti in književnosti. (Arhiv KKS, Delovni utrip Kosovelove knjižnice, 1981)
Istega leta v zapisu Kosovelova knjižnica vas vabi je predstavila knjižico za potencialne nove obiskovalce. »Če zahajate v kino, naj povemo, da je prav zraven knjižnica. Odprta je ves dan od 7. zjutraj pa do 18. zvečer, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Tako je omogočeno, da jo lahko prav vsak obišče, pride po knjigo ali pa morebiti samo prebrat časopis ali revijo. /…/ Na knjižnih policah je kar veliko število knjig – 28.000. In zelo različne so. Tako da lahko prav vsak najde knjigo zase. /…/ V majhnem kraju kot je Sežana morda včasih ne veste, kam bi šli. Zato pridite v knjižnico in postanite njeni člani. Letna članarina je 80 dinarjev. Kdor postane član knjižnice, si knjige vse leto zastonj izposoja. Rok izposoje pa je za leposlovje 14 dni, za poljudno-znanstvene knjige pa 1 mesec. Za tiste, ki mogoče ne stanujejo v Sežani, naj povemo, da imamo v občini tudi dve krajevni knjižnici in sicer v Dutovljah in v Komnu. V Komnu je knjižnica odprta dvakrat tedensko in sicer ob torkih in petkih od 15. do 18. ure, v Dutovljah pa vsak petek od 15. do 19. ure. Po teh nekaj predstavitvenih besedah vas vabimo in pričakujemo v knjižnico, ki je tudi vaša, saj tudi vi prispevate zanjo svoj delež. Nasvidenje!« (Arhiv KKS, 1981)
V Primorskih novicah je zapisan prisrčen dialog med mladim bralcem in direktorico knjižnice. Mladi obiskovalec si je zaželel izposoditi razstavljeno umetniško delo Janeza Boljke in je po razlagi, da je to razstavljeno umetniško delo, povedal: »A rad bi ga imel. Samo za dva dni. Ko se ga nagledam, ga vrnem. Kot knjige, ki jih preberem.« Avtor zapisa pravi, da je gospa Lučka Čehovin po odhodu mladega obiskovalca ostala sama med umetniškimi deli in premišljevala, zakaj ni možno izpolniti želje mladega bralca. (Primorske novice, leto 35, št. 86 (27. okt. 1981), str. 9)
Knjižnica v Dutovljah se je zaprla 31. decembra 1982 zaradi slabega obiska in visokih stroškov vzdrževanja.
21. maja 1982 se je odprla krajevna knjižnica v Divači.
V intervjuju za Primorske novice Lučka Čehovin je zapisala: »Naša kulturna skupnost je zaradi znanih težav letos črtala skoraj ves naš kulturno-izobraževalni program. Bali smo se že, da bomo morali za nekaj časa spet postati samo izposojevalnica knjig. Toda delovne organizacije so nam šle tako na roko, da nam za vsako našo prireditev prispevajo nekaj denarja. Saj ni treba veliko. Približno star milijon dinarjev stane takšno srečanje, ki je vedno povezano s kakšno razstavo in seveda pogovorom z avtorji. To je za nas velike moralna podpora, saj so s tem ljudje pokazali, kaj jim pomeni naša knjižnica.« (Čehovin, 1982)
Novi zakon o knjižničarstvu (objavljeno V: Uradni list SRS 27-1350/1982, stran 1747 datum objave: 23. 7. 1982) je prinesel novosti in standarde, na katere je opozorila direktorica Lučka Čehovin v dopisu Zahteve po ustreznih knjižničnih prostorih za matično knjižnico. Matična knjižnica ni več izpolnjevala nobenega pogoja, da bi ta status tudi ohranila. Knjižnica je delovala v skrajno neustreznih razmerah, posebno jo je pestil prostorski problem. Po mnenju direktorice bi v skladu s predpisanimi standardi knjižnica potrebovala vsaj 1200 m2 in dodatnih 200 m2 prostorov za skladišče. Dodatno je opozorila na potrebo po dveh čitalniških prostorih (čitalnica in tihi prostor za študij). Knjižnica bi potrebovala tudi prostor za obdelavo gradiva, pisarne za upravo in računovodstvo. Na koncu dopisa je zapisala, da bi vsaka sodobna knjižnica morala imeti urejen prostor za avdio-vizualna sredstva, ki bi lahko bil tudi glasbeni oddelek. (Arhiv KKS, 1983)
Dogodki, prireditve in razstave Kosovelove knjižnice Sežana v letu 1982: počastitvena razstava ob 60-letnici rojstva mladinske pisateljice Ele Peroci; predstavitev knjige Aleksandra Valiča Frontniki; v počastitev IX. kongresa ZKS sta bili postavljeni razstava partizanskih grafik Nikolaja Pirnata in razstava poezije padlih slovenskih pesnikov v letu 1942 Iz krvi rdeče; razstava in srečanje s pisateljem Antonom Ingoličem; predstavitev v Ponikvah knjige Andreja Zlobca Za blagor očetnjave; počastitvena razstava ob 84-letnici Avgusta Černigoja; razstava ob 40-letnici smrti Mirana Jarca in razstava Božidarja Jakca; razstava Rezijani lastovice in njih gnezdo Rezija, ki jo je pripravil dr. Milko Matičetov; predstavitev knjige Aleša Bergerja Srečko Kosovel v Kosovelovi spominski sobi; literarna razstava ob 100-letnici izida prve pesniške zbirke Simona Gregorčiča; predstavitev pesniških zbirk Moja pot do tebe Aleksija Pregarca in Gladež Irene Žerjal.
22. decembra 1983 je Kosovelova knjižnica Sežana proslavljala svojo 35-letnico. V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor iz Divače pod vodstvom Edija Raceta, poezijo in izbrana besedila je interpretiral Stane Raztresen. Ob tej priliki je grafik Franko Vecchiet izdelal posebno grafiko, ki je okrasila vabila ob jubileju. Dr. Branko Marušič je svojemu voščilu priložil kopijo arhivskega dokumenta iz l. 1851, v katerem dr. Karel Lavrič obvešča o spremembah v odboru nemške čitalnice, ki je delovala v Sežani. Knjižnica Cirila Kosmača iz Tolmina je poslala kaligrafsko voščilo, ki ga podpisujete Marta Filli in Ivan Jermol.
Razstavni program in prireditvene dejavnosti, ki jih je knjižnica organizirala v letu 1983: razstava posterjev Mladine; razstava ob 100-letnici Alojza Gradnika, o katerem je govoril dr. Denis Poniž; razstava Jeana Vodaina, o katerem je govoril Marjan Brecelj; razstava in srečanje z Matejem Borom ob njegovi 70-letnici; razstava del Deziderija Švare in pogovor s pesnikoma Marijem Čukom in Acetom Mermoljo; srečanje z Josipom Vidmarjem; razstava ob 70-letnici Ivana Potrča; razstava ob 85-letnici Avgusta Černigoja; dokumentarna razstava ob 40-letnici Dolomitske izjave; srečanje s pisateljem Francem Šetincem; srečanje s pesnikom Francetom Magajno in pogovor o njegovi zbirki Poezija mlade ljubezni; srečanje na mladinskem oddelku s pisateljem Slavkom Preglom.
Kosovelova knjižnica postaja vse pomembnejši kulturni prostor s posebno vlogo obmejne knjižnice, ki jo obiskuje veliko Slovencev iz zamejstva.
Dogodki, prireditve in razstave, ki jih je KKS organizirala v letu 1984: srečanje z Ivanom Minattijem in razstava njegovih del ter razstava Andreja Jemca; razstava del in srečanje s pesnikom Francijem Zagoričnikom ter razstava Alenke Kham-Pičman; literarna razstava Mire Mihelič in razstava del grafika Franceta Miheliča, umetnika sta se prireditvi tudi udeležila; počastitvena razstava ob 80-letnici Srečka Kosovela s poudarkom na tematiko Kosovela v glasbi; razstava grafik Toneta Kralja v sodelovanju z Goriškim muzejem, razstavo je predstavil Marko Vuk; srečanje z Igorjem Torkarjem in predstavitev knjige Umiranje na obroke; počastitev 70-letnice Branke Jurca in literarna razstava njenih del ter razstava ilustratorke Lidije Osterc; razstava in pogovor z umetnikom Janezom Lenassijem; spominska razstava ob 80-letnici Edvarda Kocbeka in likovna razstava Štefana Planinca, o Edvardu Kocbeku je govoril dr. Denis Poniž, o umetniku dr. Peter Krečič; Kosovelova knjižnica je sodeloval pri počastitvenih slovesnostih in pripravi prireditev ob 80-letnici Bogomirja Magajne; v sodelovanju s Kobilarno Lipica je knjižnica pripravila razstavo del Avgusta Černigoja.
Direktorica Lučka Čehovin zapiše leta 1985: »S posebnim konceptom dejavnosti, ki si ga je knjižnica začrtala pred približno desetimi leti in ga z veliko zavzetostjo tudi uresničuje, si je resnično utrla pot med občani. Znano je, da knjižnica že dolgo ni zgolj izposojevališče knjig, saj si s svojo dejavnostjo, tako za mladino kot za odrasle, nenehno prizadeva širiti krog svojih bralcev in dvigati njihov izobraževalni nivo. Obenem je treba poudariti, da je knjižnica ob meji pomembna vez med slovenskim kulturnim življenjem onstran meje, kar v resnici pomeni, da dejansko lahko govorimo o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, dasiravno je vmes državna meja. /…/ S svojo prireditveno dejavnostjo pomeni sežanska knjižnica vse bolj pomembno kulturno točko v slovenskem prostoru. Saj knjižnica organizira kulturna srečanja in razstave z najvidnejšimi ustvarjalci na področju slovenske kulture – bodisi slikarstva kot literature.« Knjižnica se v tem trenutku neprenehoma bori s problemom prostorske stiske. Sežanska knjižnica je v tem trenutku delovala na 230 m2, čeprav bi po zapisih direktorice potrebovala vsaj dvojno kvadraturo za normalno delo. Direktorica tudi omenja, da bi bilo potrebno, da knjižnica prevzame še dva prostora na tedanji lokaciji (od vhoda levo in prostore, ki jih v prizidku zaseda Obrtno združenje). Knjižnici primanjkujejo finančna sredstva za nakup več poljudno znanstvene in strokovne literature. (Arhiv KKS, Nekaj misli za razpravo o knjižničarstvu v sežanski občini, 1985)
V poročilu za leto 1985 Lučka Čehovin zapiše: »Ko se lotevam pisanja tega poročila za minulo leto, me prevevajo dvojni občutki. Najprej so občutki zadovoljstva ob pogledu na zbrane statistične številke, ki govorijo o vedno večjem zanimanju za knjige in branje; drugi pa so občutki nezadovoljstva, kako ohranjati knjižnico uspešno v tako težkih prostorskih in finančnih razmerah.« (Arhiv KKS, 1985)
Dejavnosti, prireditve in razstave KKS v letu 1985: srečanje s Polonco Kovač in Marjanco Jemec Božič; razstava grafik Avgusta Černigoja s portreti slovenskih pesnikov in pisateljev, o umetniškem delu A. Černigoja je na otvoritvi razstave govorila Nelida Nemec, obenem je predstavljena knjiga Trst v slovenski poeziji, ki so jo krasile Černigojeve grafike; razstava akvarelov Antona Plestenjaka in predstavitev pesniške zbirke Alabaster Irene Žerjal; razstava del dr. Bratka Krefta, o katerem je govoril dr. Taras Kermauner; predstavitev knjige Temelji mojega vrta Aleksija Pregarca in razstava del Demetrija Ceja; zgodovinska razstava Priključitev Primorske k Jugoslaviji v podobi Božidarja Jakca, na otvoritvi je Božidar Jakac pripovedoval in oživljal spomine na zgodovinske dogodke; literarna razstava ob 80-letnici Mileta Klopčiča; zadnja razstava in srečanje z Avgustom Černigojem, razstavo je predstavil dr. Peter Krečič; razstava Poljska literatura v slovenskih knjižnih izdajah, ki jo je pripravil Marijan Brecelj; razstava ob 100-letnici rojstva Lili Novy in likovna razstava Ivana Varla.
V poročilu o delu KKS v letu 1986 direktorica Lučka Čehovin zapiše: »Poudariti je treba, da knjižnica, ki načrtno organizira likovne razstave v knjižnici, je s tem svojim obiskovalcem spontano privzgojila neko likovno izobrazbo in odnos do likovni ustvarjalnosti, ki se odraža zlasti v tem, da ob vsaki razstavi ljudje kupijo likovna dela.« (Arhiv KKS, 14. apr. 1987)
Razstave in prireditve KKS v letu 1986: literarna razstava o delu Miroslava Košute, o njegovem delu je govoril Niko Grafenauer, in likovna razstava Marjana Kravosa; literarna razstava ob 75-letnici Kristine Brenk in likovna razstava Ančke Gošnik Godec; predstavitev knjige Ljubezenska pisma Stanka Vuka in likovna razstava Andreja Kosiča; literarna in fotografska razstava o Srečku Kosovelu ob 60-letnici smrti pesnika ter likovna razstava Rudija Skočirja, o Kosovelovem delu je govoril Janez Vrečko, prireditve sta se udeležili pesnikovi sestri Tončka in Karmela Kosovel; pogovorni večer z Milo Kačič in razstava Jožeta Spacala; srečanje z dr. Antonom Trstenjakom ob njegovi 80-letnici; razstava ob 100-letnici rojstva Josipa Ribičiča in predstavitev knjige Josip Ribičič v besedi in sliki.
Kosovelova knjižnica Sežana in Kobilarna Lipica sta organizirali spominski večer v Galeriji Avgusta Černigoja 14. novembra 1986.
Dogodki, razstave in prireditve, ki jih je KKS organizirala v letu 1987: razstava del slikarja Ivana Seljaka Čopiča in predstavitev knjige Tržačani Marije Vojskovič; predstavitev mape Sredozemlje Matjaža Kmecla, Marka Kravosa, Franka Vecchieta ; razstava slikarja Iva Šubica in predstavitev knjige Slovensko pesništvo upora 1941-1945; likovna razstava Lucijana Bratuša in uprizoritev monodrame Pomarančnik Braneta Miklavca; proslava ob 90-letnici Tončke Kosovel, v kateri je sodeloval Gallus consort in igralec Vladimir Jurc, z razstavo perorisb Petra Jovanoviča; predstavitev zbirke Ljubke Šorli Pod obokom čarobnim in razstava Vladimirja Makuca; pogovor z slikarjem Francetom Miheličem in razstava ob njegovi 80-letnici ter pogovor s Svetlano Makarovič ob predstavitvi knjige Svetlana Makarovič, France Mihelič; literarna razstava Ferda Godine in razstava ilustracij Iva Šubica; proslava jubileja MPI Kras v Sežani; predstavitev 13. snopiča Primorskega slovenskega biografskega leksikona.
Knjižnica je sodelovala pri ustvarjanju Galerije Avgusta Černigoja v Lipici. Iz poročila za leto 1987 izvemo, da je knjižnica pomagala pri vodenju po razstavi in da je nadzorovala pogoje v sami galeriji. (Arhiv KKS, 8. mar. 1988)
Dejavnosti, razstave in prireditve KKS v letu 1988: predstavitev knjige Pajčevina in kruh Pavleta Merkùja in razstava Beneški slikarji; predstavitev knjige Zakaj je svet narobe? in pogovor z Dimitrijem Ruplom ter razstava slikarja Matjaža Schmidta; predstavitev knjige Jožeta Pirjevca Tito, Stalin in zahod in pogovor z avtorjem; dogodek ob proslavi 60-letnice Toneta Pavčka in razstava Janeza Boljke; večer s pesnico Milo Kačič in razstava Veselke Šorli Puc; fotografska razstava Bojana Štoklja in pesniški večer Kosovelove poezije v izvedbi Aleša Valiča; razstava Avgusta Černigoja.
21. oktobra 1988 so se odprla vrata Krajevne knjižnice Hrpelje.
Iz poročila o dejavnosti Kosovelove knjižnice za leto 1989 izvemo, da je urejen prostor za pionirski oddelek in da je preurejena postavitev knjižnega gradiva. Lučka Čehovin je omenila, da je zaradi razporeditve prostorov preglednost nad knjižnico slabša. V tem trenutku je knjižnica pridobila drugi računalnik, ki je bil namenjen avtomatizaciji izposoje. Veliki poudarek je bil na povezovanju z delovnimi organizacijami, ponujanju hitrih in točnih informacijah uporabnikom ter tesnim povezovanjem s knjižnicami na Primorskem in knjižnicami v Ljubljani.
Prvič v poročilih zasledimo, da je knjižnica načrtno zbirala podatke o osebah, dogajanjih in zgodovini sežanske občine. Ta zbirka bo postala osnova za domoznanski oddelek.
Knjižica je organizirala in bila gostiteljica občnega zbora Društva bibliotekarjev Primorske. Po strokovnem delu občnega zbora so si vsi primorski knjižničarji ogledali Galerijo Avgusta Černigoja v Lipici in obiskali njegov grob v Sežani.
Mladinski oddelek je sodeloval s šolami na območju, izvedel je akcijo bralne značke, organiziral tudi ogled Černigojeve galerije v Lipici, izvedel 26 pravljičnih ur in posebno lutkovno igrico Semafor in zima, s katero je gostoval v krajevnih knjižnicah v Divači in Hrpeljah. Mladi bralci so imeli priliko, da se srečajo z pesnico Nežo Maurer, da si ogledajo razstavo Božidarja Jakca. Prvič so organizirane tudi tako imenovane »zimske urice«, ki so se odvijale v prvem tednu zimskih počitnic od 10. do 12. ure. »V pionirskem oddelku opažamo, da se v ločenem prostoru zadružuje skozi vse dneve več otrok.« (Arhiv KKS, 20. mar. 1990)
Dogodki, prireditve in razstave, ki jih je v letu 1989 organizirala KKS: predstavitev grafične mape Lucijana Bratuša Podobe besed in recital poezije gledališkega igralca Braneta Miklavca Besede bogu; v sodelovanju s hotelom Triglav je organizirana predstavitev knjige Na svoji strani, gosti večera so bili Bojan Korsika, Igor Omerza in Igor Bavčar; srečanje s pesnico Nežo Maurer in likovna razstava Roka Zelenka in Lee Bernetič Zelenko; knjižna razstava Minke Krvina in razstava Milana Rijavca; razstava najzgodnejših del (1920-1922) Božidarja Jakca; predstavitev knjige Mirana Košute Rapsodija v treh stavkih in likovna razstava Klavdija Tutte; razstava kitajskih umetnikov in večer kitajske poezije v izvedbi Bogdane Bratuž.
