Kosovelova knjižnica Sežana (1990-1999).
Knjižnica v Komnu je na novi lokaciji odprta od 19. aprila 1990.
Dejavnosti, prireditve in razstave KKS v letu 1990: večer poezije Toneta Kuntnerja in razstava Karla, Sonje in Nine Zelenko; večer s pesnikom Ervinom Fritzem in slikarjem Vinkom Tuškom; predstavitev nove pesniške zbirke Miroslava Košute Odseljeni čas in likovna razstava Kamile Volčanšek; srečanje s pisateljem Jankom Messnerjem in slikarjem Karlom Zelenkom; srečanje s pesnico Nežo Maurer in otvoritev razstave Milana Butine; srečanje s pesnikom Nikom Grafenauerjem; predstavitev knjige Stanislava Renčelja Suhe mesnine – narodna posebnost.
»Spremenjene družbene razmere, v katerih se je minulo leto znašla mlada slovenska država, so prizadele in so se odražale tudi v dejavnosti kulture in seveda tudi knjižnice.« (Arhiv KKS, 20. feb. 1992)
V knjižnici so leta 1991 potekala dela obnove pritličja in nadstropja knjižnice. Izdelani so načrti, po katerih bi knjižnica pridobila normativom predpisano kvadraturo. V poročilu za leto 1991 zaznamo problem preglednosti prostorov, kraj in uničevanja knjižnega gradiva. Pojavlja se potreba po zaščiti prostorov in uvedbi varnostnih naprav.
Direktorica v svojem poročilu opozarja na 100 % podražitev knjig. Načrt, da bi matično knjižnico odprli tudi ob sobotah, se ni uresničil. Knjižnica je pridobila fotokopirni aparat. Kolegica Bojana Zelen je vodila domoznanski katalog. Namesto periodike, za katero ni skladiščnega prostora, knjižnica začne hraniti domoznanske članke.
Prireditveni program je bil v letu 1991 precej okrnjen.
Dogodki, prireditve in razstave v KKS v letu 1991: v divaški knjižnici je predstavljena knjiga Bogdana Novaka Lipa zelenela je in razstava Mihe Maleša; predstavitev zbirke Vračanje ptic Lojzke Špacapan in razstava ilustratorke Rože Piščanec; predstavitev koroške revije Mladje in razstava Mire Ličen Krmpotić; razstava akvarelov Franceta Slane in predstavitev knjige Žlahtne transverzale Borisa Pahorja; srečanje s pisateljem Marjanom Tomšičem in razstava Jožeta Pohlena; v hrpeljski knjižnici je organizirano literarno srečanje s pisateljico in gledališko igralko Berto Bojetu ter razstava akvarelov Franceta Slane; predstavitev knjige Ženska pisma Mance Košir in razstava slikarke Anke Košmrl; v Kosovelovem domu je organizirano srečanje z dr. Antonom Trstenjakom ob njegovi 85-letnici; srečanje z gledališkim igralcem Borisom Kraljem in razstava Ludvika Taborja; predstavitev Sergia Gobbe in razstava Marte in Karla Pavlinci iz Grožnjana.
Iz poročila o dejavnosti KKS za leto 1992 izvemo, da je adaptacija pridobljenih prostorov v prvem nadstropju stavbe, v kateri je knjižnica že delovala, potekala od spomladi do decembra tega leta. V nadstropju so urejeni prostori nove čitalnice in dva sosednja delovna prostora za upravo. Tekom ureditve novih prostorov je knjižnica delovala po ustaljenem urniku, čeprav so bili pogoji za delo precej težavni. Zaradi gradbenih del v prostorih je bil okrnjen prireditveni program knjižnice. (Arhiv KKS, 10. mar. 1993)
Dejavnosti, prireditve in razstave KKS v letu 1992: predstavitev knjižne zbirke Devin v sodelovanju z Založbo tržaškega tiska in razstava avtoportretov Božidarja Jakca; predstavitev knjige Na pretoku dveh literatur Marije Pirjevec in razstava risb Jožeta Tisnikarja; razstava Marjance Jemec Božič, ki je bila tudi predstavljena v divaški knjižnici, in srečanje s pisateljem Mihom Matetom; proslava ob 70-letnici Jožeta Šmita in razstava Jožeta Ciuhe; v gostilni Grča v Hruševici je pripravljena predstavitev knjige Stanislava Renčelja Domače dobrote – domiselno in vabljivo; ob novem letu so predstavljene novoletne voščilnice Marjance Jemec Božič.
Na mladinskem oddelku je knjižničarka Marija Godnič pripravila tri lutkovne igrice: Zmajčkov rojstni dan, Budilka v gozdu in Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna. V Štanjelu je knjižničarka popeljala otroke v Štanjelski grad in v galerijskih prostorih dva dni zaporedoma pripovedovala pravljice. V tem letu je začel izhajati Biltenček, ki je opozarjal na dogodke na mladinskem oddelku.
Leta 1993 direktorica Lučka Čehovin zapiše: »V preurejenih in prostorsko večjih prostorih je knjižnica drugače zaživela. Zlasti je za obiskovalce knjižnice dragocena čitalnica, ki ima vedno več obiskovalcev in poleg občasnih bralcev revij in časopisov, preživijo nekateri študentje vse dneve. Tudi v ostalih delovnih prostorih poteka strokovno delo vse hitrejše in boljše kot prej.« Pomanjkanje finančnih sredstev je precej oklestilo nakup knjižnega gradiva, izobraževanje zaposlenih in prireditveno dejavnost. (Arhiv KKS, 17. feb. 1994)
Dejavnosti, prireditve in razstave KKS v letu 1993: srečanje s pesnikom Kajetanom Kovičem in kiparska razstava Petra Černeta; srečanje z igralcem Poldetom Bibičem in razstava Toneta Lapajneta; počastitev 50-letnice Marka Kravosa in predstavitev zbirke Sredi zemlje – Sredozemlje in slikarska razstava Franceta Miheliča; predstavitev knjige Kruh na Slovenskem Stanislava Renčelja in zanimiva razstava kruha in drugih dobrot, ki so jih pripravile kmečke žene iz različnih krajev naše občine; praznovanje 60-letnice dr. Rafka Dolharja in razstava Roka Zelenka; srečanje z Borisom Pahorjem in razstava del Hermana Pečariča; srečanje s Cirilom Ribičičem in pogovor o njegovi knjigi Rad sem jih imel.
Mladinski oddelek je pridobil še en dodatni prostor, ki je omogočal, da se gradivo razdeli na dve starostni stopnji. Enkrat na teden so prihajali otroci iz vrtca v knjižnico na dejavnost Vrtec na obisku. Oddelek se je vključil v mednarodni kviz Knjige gradijo mostove. Pripravljene so štiri lutkovne igrice: Žabica v rdečih kapica, ob razstavi Alenke Sotler, O ribi velikanki naprej in nazaj, Plašček za Barbaro in Bobenček za dedka Mraza. (Arhiv KKS, 17. feb. 1994)
Kolega Primož Škabar je začel delati v Kosovelovi knjižnici Sežana v letu 1993. Danes je vodja nabavnega oddelka in katalogizacije.
Zaradi ureditve prostorov v prvem nadstropju leta 1994, sta bila celoten arhiv knjižnice in periodika prenesena v nekdanje prostore Rdečega križa. Zaradi postavljanja betonske plošče v zgornjih prostorih je bilo potrebno izprazniti mladinski oddelek. Vse te spremembe so vplivale na težavne pogoje, v katerih je knjižnica poslovala.
Strokovno delo v knjižnici je bilo predvsem osredotočeno na vnašanje knjižnega fonda v računalniški sistem. S tem je postavljena osnova za avtomatizirano obdelavo in izposojo. Bistvena za hitro in natančno delo sta bila znanja in strokovna pomoč kolege Primoža Škabarja, ki je prevzel tudi vodenje katalogov.
Knjižnica se je v tem letu spopadala s pomanjkanjem finančnih sredstev. Knjižnica je podaljšala svoj delovni čas v poletnem času, tako da je leta 1994 delala od 7. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. Zaradi porabe elektrike je bil urnik v zimskem času skrajšan za eno uro, delalo se je do 18. ure. Sobotni urnik se ni spremenil.
Mladinski oddelek je nadaljeval s pravljičnimi uricami, s sodelovanjem s šolo in z vrtcem. V knjižnico je bil povabljen skladatelj Janez Bitenc. Otroke je v prazničnem obdobju obiskal dedek Mraz in prinesel darila – knjige.
»Delo mladinskega oddelka že vrsto let poteka zelo uspešno, zato ni čudno, da je vedno več mladih obiskovalcev in tistih, ki najdejo v prostorih knjižnice svoj drugi dom, kamor prihajajo pisati domače naloge in se učiti, ker vedo, da bodo v knjižnici našli tudi pomoč pri učenju. Delo vodi knjižničarka Marija Godnič, ki je za svoja prizadevanja v lanskem letu prejela najvišje strokovno priznanje Čopovo diplomo.« (Arhiv KKS, 21. feb. 1995)
Domoznanski oddelek, ki ga je vodila kolegica Bojana Zelen, je v letu 1994 poskušal povečati število knjižnega gradiva, ki se je vsebinsko navezovalo na Kras, in je začel z zbiranjem diplomskih del z isto temo. Kolegica Zelen je v svojem poročilu predlagala, da se v prihodnje organizirajo večeri posvečeni domačim literatom in umetnikom. (Arhiv KKS, 1994)
Dejavnosti, prireditve in razstave KKS v letu 1994: literarna razstava ob 80-letnici Branke Jurca in likovna razstava Danijela Demšarja; predstavitev pesniške zbirke Toneta Kuntnerja Moje bregače in razstava grafičnih listov Rudolfa Španzla; literarna razstava ob 70-letnici Ivana Minattija in likovna razstava Bojana Klančarja; srečanje z Marijem Čukom, Borisom Pangercem, Acetom Mermoljo, Miranom Košuto in likovna razstava Borisa Zuljana; počastitev jubileja tržaškega pisatelja Alojza Rebule, predstavitev knjige Kačja roža in razstava knjižne opreme Jurija Kocbeka.
Silva Pangos se je zaposlila v knjižnici leta 1994. Skrbela je za urejenost naših prostorov do svoje upokojitve leta 2011.
Kosovelova knjižnica Sežana se je leta 1995 vključila v sistem COBISS.
Knjižnica se je v letu 1995 soočala z resnim pomanjkanjem sredstev za nabavo knjig, na kar je opozorila direktorica v poročilu o delu. V sežanski knjižnici je dokončno urejen prostor skladišča, namenjen periodičnemu tisku. Zelo pomembna pridobitev je bila študijska soba, ki je bila, po besedah direktorice, ves čas polna.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se je leta 1995 prvič zgodilo, da sploh ni bilo prireditev v podružničnih knjižnicah.
Knjižnico je pestil tudi problem varnosti. Direktorica je prosila, da se zamrežijo okna v pritličju.
Mladinski oddelek je imel dve pomembni razstavi in srečanji z avtorji: razstavo ilustracij Mojce Cerjak in srečanje s pisateljico Bino Štampe-Žmavc ter razstavo novih ilustracij Marjance Jemec-Božič in srečanje z Miroslavom Košuto ob izidu knjige Galeb nad žitom. Skupaj z otroki je kolegica Marija Godnič oblikovala scenografijo in kostume za lutkovne igrice: Rojstni dan pikapolonice Pike, Bine Brvinec in Mama išče ime.
Dejavnosti, razstave in prireditve KKS v letu 1995: razstava Franca Novinca in predstavitev knjige Henrika Tume Pisma: osebnosti in dogodki, o Tumovih pismih sta govorila dr. Jože Pirjevec in dr. Branko Marušič, odlomke je bral Rafko Vončina; predstavitev antologije slovenske poezije na Tržaškem Kar naprej trajati in razstava Tomaža Kržišnika; predstavitev knjige Alojza Zidarja TIGR v boju za domovino; predstavitev knjige Siri nekdaj in zdaj Stanislava Renčelja in razstava sirov; razstava lončenih posod in batika pri predstavitvi Indonezije Dariona Husode; razstava Jerneja Vilfana in predstavitev knjige dr. Jožeta Pirjevca Jugoslavija; razstava akvarelov Avgusta Černigoja ob deseti obletnici umetnikove smrti in program ob otvoritvi razstave, ki ga je priredil Dragan Živadinov.
Iz poročila o delu Kosovelove knjižnice za leto 1996 izvemo, da je celoten knjižni fond, vključno z mladinsko literaturo, vnesen v COBISS in da se strokovni delavci usposabljajo za računalniško izposojo. V istem poročilu je direktorica izpostavila, da se v knjižnici še vedno vodi listkovni katalog zaradi starejših obiskovalcev, ki niso bili vajeni uporabe računalnikov. Povečalo se je tudi število telefonskih klicev uporabnikov, ki so iskali različne informacije. Na domoznanskem oddelku se je načrtno zbiralo gradivo o Sežani in Krasu. Knjižnica je leta 1996 svojim uporabnikom omogočila dostop do svetovnega spleta.
Dogodki in razstave na mladinskem oddelku v letu 1996: razstava ilustratorke Marjete Cvetko in srečanje z Janezom Bitencem; predstavitev zamejske mladinske revije Galeb; likovna razstava ilustratorke Magde Tavčar.
„Glede na vedno večje število obiskovalcev mladinskega oddelka je potrebno opozoriti na premajhen prostor, v katerem so vse police popolnoma natrpane s knjigami. In ker je prav knjižnica edina, ki se programsko ukvarja z mladimi vsak dan in skozi vse leto, se nam zdi nerazumljiva nepripravljenost za dokončanje knjižnice – prizidek, v katerem je mišljen prav mladinski oddelek.” (Arhiv KKS, 27. jan. 1997)
Dejavnosti, prireditve in razstave KKS v letu 1996: srečanje z Jolko Milič in razstava Ivana Varla; v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Ilirske Bistrice je organiziran večer sarajevskih umetnikov, ki so med vojno našli zatočišče v Ilirski Bistrici (Mustafa Skopljak in Ismet Bekrić); srečanje z Alojzom Ihanom in razstava risb Metke Krašovec; ob 70-letnici smrti Srečka Kosovela je pripravljen literarni večer, katerega gost je bil dr. Janez Vrečko; predstavitev knjige Kraljestvo miru Darje Prelec Kozina; predstavitev druge knjige Slovensko pesništvo upora, pogovor z urednikom dr. Borisom Paternujem in razstava Ivana Seljaka Čopiča; predstavitev knjige Janka Prunka Osamosvojitev Slovenije in razstava risb Milana Bizovičarja; potopis o Peruju Braneta Kobala; predstavitev knjige Krpanova sol Mirana Košute in razstava Franceta Slane.
Lučka Čehovin je zapisala v poročilu o delu KKS za leto 1997: „V knjižnici se pri vsakodnevnemu delu zavedamo svojega poslanstva – kulturnega, vzgojnega in izobraževalnega. /…/ Prav tako se zavedamo, da tako povečan obisk knjižnice ni slučajen, temveč je plod tudi našega dolgoletnega prizadevnega dela in nenehnega truda, da ne bi bili zgolj suhoparni posredniki literature, temveč si prizadevamo gojiti osebne odnose s posameznim obiskovalcem. Kajti vsak ima svoje potrebe, svoja zanimanja in značajske poteze.”
V letu 1997 je knjižnica začela računalniško voditi izposojo. Jolka Milič je bila bralka s številko 1. Direktorica v poročilu omenja, da je izposoja dosti bolj pregledna in hitra, vendar se uporabniki niso mogli sprijazniti s strožjim vodenjem opominov in zamudnin. (Arhiv KKS, 12. feb. 1998)
Ob mednarodnem dnevu knjige leta 1997 je na mladinskem oddelku odprta razstava slikarke Jelke Godec Schmidt ter organizirano srečanje s slikarko in Matjažem Schmidtom. Mladi bralci so se tekom leta tudi srečali z Vitanom Malom, Kristino Brenk in si ogledali razstavo Marlenke Stupica.
Dejavnosti, prireditve in razstave KKS v letu 1997: srečanje s pesnikom in prevajalcem Alešem Debeljakom ob izidu knjige Mesto in otrok ter razstava Zdenke Golob; srečanje z dr. Metko Klevišar in razstava slik Marte Jakopič Kunaver; srečanje z dr. Francetom Bernikom; spominski večer posvečen Srečku Kosovelu, na katerem sta o pesniku govorila dr. Janez Vrečko in Ludwig Hartinger; srečanje z Janezom Lenassijem in z Milo Kačič; predstavitev knjige Kraljestvo velike kače Fani Okič in pogovor z avtorico in Andrejem Bremcem; predstavitev knjige Henrika Tume Iz mojega življenja in razstava Franka Vecchieta.
Leta 1998 je na vhodu knjižnice postavljen „razstavni pano”, na katerem so se po pregledu novic in časopisov postavili novi prispevki. „Ljudje so se navadili, da se ob prihodu v knjižnico zaustavijo in pogledajo, kaj je novega.” (Arhiv KKS, 16. feb. 1999)
Knjižnica je sodelovala v urejanju knjižnice, ki jo je Škocjanskim jamam podaril dr. France Habe.
Na mladinskem oddelku je uveden dodatni termin za pravljice za najmlajše starostne stopnje od 3 do 4 leta. Razstave in dogodki mladinskega oddelka v letu 1998: razstava Marjance Jemec Božič ter srečanje z ilustratorko in pesnikom Tonetom Pavčkom; srečanje z Besimom Spahićem in razstava Roka Zelenka.
Dejavnosti, prireditve in razstave KKS v letu 1998: večer slovenske poezije, ki jo je interpretirala Jerica Mrzel in razstava Karla Zelenka; v sodelovanju z Mestno knjižnico in čitalnico Idrija je prirejen večer posvečen kulturnemu ustvarjanju v Idriji (čipkarska šola, Mestni muzej in slikar Rafko Trpin); predstavitev knjige Kraška simfonija Rafka Dolharja in razstava Vinka Tuška; predstavitev knjige Borisa Bandlja Katoliško socialno politična misel Virgila Ščeka; predstavitev knjige Andreja Aplenca Prodaja Slovenije; ob 100-letnici rojstva Avgusta Černigoja je knjižnica skupaj s Pošto Slovenije organizirala spominski večer posvečen umetniku ob izidu priložnostnih znamk, za katere je dala pobudo prav knjižnica, in razstavo umetnikovih grafik; srečanje z ilustratorko Marjanco Jemec Božič in razstava ilustratorkinih del ter predstavitev knjige Upočasnitve Toneta Pavčka; obisk Idrije, otvoritev razstave del Avgusta Černigoja v Idriji in recital Kosovelove poezije v sodelovanju z Bojanom Podgorškom in sežanskim Srednješolskim centrom; predstavitev knjig Smrt na počitnicah in Oseka bivanja Igorja Torkarja; pesniški večer s Tonetom Kuntnerjem in razstava grafik Zore Stančič.
Leto 1999 je prineslo veliko sprememb v knjižnici. Z začetkom leta je Občina Sežana pričela s postopkom realizacije gradnje prizidka. Pregledani so projekti iz leta 1991, ki so bili izdelani v biroju Kars (arh. Egon Vatovec) in za katere se je izkazalo, da ne zadoščajo več sodobnim potrebam knjižnice. Ustanovljena je bila delovna skupina, v kateri so sodelovali Silva Novljan, arh. Egon Vatovec, Iztok Bandelj in Lučka Čehovin. Delovna skupina je natančno pregledala načrt in vnesla popravke. Za izvajalca gradbenih del je bilo izbrano podjetje Kraški zidar, za nadzor pa biro Misel (zastopnik Iztok Čančula).
S prizidkom se je predvidevalo, da knjižnica pridobi nove prostore za mladinski oddelek v prvem nadstropju, v spodnjih prostorih pa za oddelek za odrasle. Gradbena dela so se začela v letu 1999 in zaposleni so se trudili, da delo v knjižnici poteka nemoteno. Prireditvena dejavnost je bila močno okrnjena zaradi gradbenih del v knjižnici.
Leta 1999 se je utrdila uporaba znaka Kosovelovega portreta, ki ga je na osnovi grafike konstruktivističnega slikarja Avgusta Černigoja pripravila skupina oblikovalcev Novi Kolektivizem. Člani Novega kolektivizma so tako utemeljili svoje oblikovanje: „Za znak sežanske knjižnice Srečka Kosovela smo vzeli portret, ki ga je ustvaril konstruktivist Avgust Černigoj. Tu ni v ospredju le realizem portreta, ki Kosovelu sploh ni ‘podoben’, ampak se poudarja povezovanje različnih medijev, kar je značilnost avantgarde. Černigoj je imel s svojimi idejami velik vpliv tako na Kosovela kot na njegovo ustvarjanje. Poudarjena je povezava likovne umetnosti z literaturo.” (Černe, 1999, str. 17)
Mladinski oddelek je organiziral razstavo ilustracij Luise Tomasetig iz Beneške Slovenije.
Dejavnosti, prireditve in razstave KKS v letu 1999: razstava pisateljice Mimi Malenšek; srečanje ob 70-letnici Žarka Petana; Večer beneških Slovencev.
