Na jubilejnem 25. festivalu leta 1987 so udeleženi pisatelji prvič predlagali, naj se festival posodobi, generacijsko osveži z mlajšimi ustvarjalci in znanstveniki, pojmuje in obravnava naj se revolucionarna tematika tudi pred obdobjem NOB in po njem, ob tematskih vrednotah pa naj se obravnavajo tudi literarne vrednote (Festival Kurirček naj razširi tematiko tudi v živo sedanjost, Večer, 12. 12. 1987, str. 2).
Tako so bili od leta 1988 naprej festivali sodobno naravnani:
- festival 1988: Sodobna mladinska proza,
- festival 1989: Sodobna mladinska poezija,
- festival 1990: Sodobna mladinska dramatika,
- festival 1991: Lutka v prostoru in času,
- festival 1992: Mladi v svetu ljudskega izročila.
Ime festivala – Kurirček – se je obdržalo do konca osemdesetih let. Še leta 1990 je uradno nosil to ime, čeprav so takrat že razmišljali o novem imenu, ki bi bil blizu sintagmi Otrok in umetnost. Nagrado, kipec kurirčka, naj bi prav tako nadomestil nov kipec, ki bi simboliziral ali ponazarjal odnos med otrokom in umetnostjo. V duhu novega časa od leta 1991 dalje kipca kurirčka niso več podeljevali, ukinjeni so bili literarni nastopi v vojašnicah, književnikov po šolah niso več spremljale vojaške osebe, s festivalom pa sta pričeli sodelovati Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in mariborska občina.
Na skupni seji sveta podpisnikov dogovora o dejavnosti in organiziranosti ter izvršnega odbora festivala 3. oktobra 1991 je bil sprejet sklep o opustitvi imena Festival umetniške ustvarjalnosti za mlade Kurirček. Na isti seji je bilo sklenjeno, da se bo festival odslej imenoval Festival Otrok in umetnost. 7. novembra 1991 so bila sprejeta tudi nova festivalska pravila.
Po končanem 30. festivalu so kmalu stekle priprave za naslednjega. Zataknilo pa se je pri financiranju festivala. Zvezna jugoslovanska pogodba o sofinanciranju se je iztekla že dve leti prej, leta 1990. Financiranje sta nato odpovedala še Občina Maribor in Ministrstvo za kulturo. Stroški festivala so bili namreč vsa leta visoki in so zajemali organizacijsko delo, objave v jugoslovanskih časopisih, radijih, potne stroške in dnevnice za gostujoče književnike ter žirijo, honorarje, stroške prireditve v Mariboru, tehnično vodenje festivala, najem dvoran, dekoracije, stroške administracije, honorarje, stroške za tipkanje in razmnoževanje materialov, izdelavo plakatov, biltena, gostinske usluge in nagrade.
Na seji izvršnega odbora festivala 29. junija 1993 so potem, ko festival ni dobil finančne podpore, sklenili, da Festival s trideseto festivalsko prireditvijo zaključi svoje delo.
Tradicija otroške likovne in literarne ustvarjalnosti pa se je v Mariboru nadaljevala še do leta 1999. Zveza kulturnih organizacij Maribor oz. njena naslednica Zveza kulturnih društev (ZKD) Maribor je razpisovala in izpeljevala literarne ter likovne natečaje za otroke, prirejala likovne delavnice in organizirala razstave. Finančno je prireditev podpirala tudi Občina Maribor.
Zvrstili so se:
- 31. festival 1994/95: V znamenju rože,
- 32. festival 1995/96: Pravljična krajina,
- 33. festival 1996/97: Čarovnija, coprnija,
- 34. festival 1997/98: Podobe vodá,
- 35. festival 1998/99: Izdaja bibliografije Otrok in umetnost (30 let Festivala Kurirček oz. prireditve Otrok in umetnost).
Leta 1996 so bile na območju celotne Slovenije ustanovljene območne enote Skladov RS za ljubiteljske dejavnosti, prevzele so tudi dejavnosti ZKD. V pogodbi med Skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti – Območno izpostavo Maribor in ZKD Maribor iz junija 1999 je med naštetimi kulturnimi programi, ki jih bosta izvedla in sofinancirala zveza in sklad skupaj, navedena tudi prireditev Otrok in umetnost. V načrtu je bila izdaja bibliografije, ki pa je izšla tri leta kasneje, leta 2002.
V množici različnih prireditev za otroke, ki sta jih po novem organizirala tako ZKD Maribor kot tudi mariborski Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je Festival Otrok in umetnost izgubil svoj pomen. Nadomestile so ga mnoge druge otroške prireditve.
