Protituberkulozni dispanzer v Litiji je bil ustanovljen v letu 1940. V začetku je bilo delo v njem zelo težko, ker so bili prostori dispanzerja slabi in neprimerni. Ko so zgradili zdravstveni dom na Kidričevi ulici, pa se je tudi protituberkulozni dispanzer preselil v nove prostore.
Dispanzer je vodil dr. Franc Lebinger, ki je v Litiji postavil sistem protituberkolozne zaščite, saj je bila tuberkoloza na litijskem območju zelo razširjena. Bil je tudi pobudnik za postavitev novega zdravstvenega doma ob Predilnici Litija leta 1955. Zgradili so ga po njegovi zamisli. Do leta 1965 je bil v njem zdravnik in direktor, oz. upravnik.
Patronažno službo na terenu pa je že od samega začetka opravljala medicinska sestra Danica Kolšek. Za Zasavski vestnik (20 let nesebičnega dela za človeka, 27. 7. 1960, št. 31) je med drugim povedala:
„Moj teren je zelo obsežen in težaven, saj ima litijska občina poleg kočevske najtežavnejši teren v ljubljanskem okraju. Razen dosedanjega terena se mu je pa ob razpustu občine Radeče priključilo še precej vasi ali 2.027 prebivalcev, v letošnjem letu (1960) smo pa dobili zraven še vasi Konjšico in Stranski vrh. Od tega so nekateri kraji oddaljeni od Litije tudi do 40 km in brez vsake redne prometne zveze s sedežem občine v Litiji. Obiske pri naših bolnikih kombiniram tako, da se pridružim občinskim uslužbencem, kadar imajo uradne dneve v Gabrovki, na Dolah. Polšniku ali Vačah. Tako se pripeljem vsaj v bližino vasi, v katerih imam namen obiskati bolnike. Vendar pa moram večji del poti opraviti peš, ker vasi za motorna vozila niso dostopne. Zato mora človek res imeti veselje do tega poklica in mnogo
znanja ter potrpljenja, kajti ni dovolj, da bolnika samo obiščemo, temveč mu je treba nuditi vso pomoč ter predvsem moralno oporo.”
V letu 1952 je bila ustanovljena državna zobotehnična ambulanta, ki se je nahajala v Zadružnem domu, prav tam je bila tudi materinska posvetovalnica.
Zdravstvene institucije so bile razkropljene. V interesu kraja in seveda zdravnikov pa je bilo, da bi bile vse te zdravstvene ustanove v skupni stavbi. O potrebah po zdravstvenem domu se je že razpravljalo, a do leta 1952 še ni bilo pravih razmer, ki bi to omogočile.
Zdravniki, ki so delovali v Litiji
Najbolj znana zdravnika sta bila dr. Franc Lebinger in sin, Pavel Lebinger. V arhivu časopisov in revij na spletni strani Digitalne knjižnice pa je zaslediti, da so v Litiji delovali tudi naslednji zdravniki: Jurij Oblak, dr. Škrabar, dr. Eržen, dr. Ignacij Pavlič, dr. Karel Wisinger, dr. Vladimir Vrečko, dr. Ivan Premrov, dr. Leopold Ukmar, dr. Vladimir Orel in dr. Ivan Hribar.
