Anton Ličan (1873-1939) je bil ugleden posestnik, trgovec in pilar v Ilirski Bistrici. Njegov dom s trgovino in žago je bil v starem delu Ilirske Bistrice, v Gornjem kraju ob rečici Bistrici. S soprogo Fani, roj. Božeglav, sta imela osem otrok, rojenih v letih od 1902 do 1910. Pod italijansko zasedbo Primorske je bil do leta 1927 zadnji slovenski župan Ilirske Bistrice. Skupaj s trnovskim županom Jožetom Žnidaršičem sta na železniški postaji še uradno sprejela italijanskega prestolonaslednika Umberta II.
Tik pred drugo svetovno vojno je preuredil stanovanje, gospodarsko poslopje in žago. Veliko dvojno vodno kolo je zamenjal s turbino in tako dosegel boljše učinke. Njegove deske, zložene v »vinkeljne«, so se sušile po vseh okoliških dvoriščih in bile nam »guranjski mulariji« velik izziv pri naših igrah. Viljkelni so bili naši gradovi, trdnjeve, skrita domovanja …
Tedaj je zgradil nizko trgovino na križišču pred občinsko stavbo in banko, današnja pošta. Na novo zgrajeno stavbo, v današnji Rozmanovi ulici, je namenil za stanovanja italijanskim oficirjem, ki jih je bilo, bolj kot se je bližala vojna, vse več. Družino je močno pretresla smrt dvajset letnega sina Antona, ki se je, kot pilot italijanskega letalstva, smrtno ponesrečil v severni Italiji.
Na sliki:
Ličanova stanovanjska hiša, pri preurejanju, pred drugo vojno. Dekle v prvi vrsti je hčerka Tonči , za njo pa njen oče gospodar Anton Ličan.
Vojko Čeligoj
21. 6. 16
