Potem, ko smo se leta 1961 vrnili iz rednega služenja v JLA in zaslužili prvi »čvarak« (vodniški čin) in kmalu nato tudi že prvo oficirsko zvezdico. V vojski pa nas vojaška evidenca ni izpustila iz svojih načrtov. Bili smo deležni stalnih pozivov na vojaške »vežbe«, če je bilo le mogoče so bile le-te ob sobotah in nedeljah. Zgodilo se je, da sem imel v žepu kar nekaj pozivov na vojaške vaje, predavanja, usposabljanja, oglede terenov ali drugih vojaških obveznosti.
Konec avgusta 1962 sem moral celo na mesec dni trajajoče vojaške vaje v Ljubljano. Naše bivališče je bila vojašnica nasproti nogometnega stadiona ODREDA, kot se je tedaj imenoval Plečnikov stadion. Vojašnico so kasneje podrli in tam sezidali moderno naselje in upravne stavbe. Tu smo se srečali s starimi znanci, sošolci in spet je bilo zanimivo. Ker smo mnogi imeli še študijske obveznosti smo hodili na izpite kar v vojaških uniformah.
Tu sva se znova srečala s sošolcem Tomotom Korošcem iz Laškega, ki je v tem času imel študijske obveznosti na filozofski fakulteti. Iz tega časa je tudi gornja fotografija. Tomo Korošec je postal častni občan občine Laško, o njem je bil posnet film z naslovom »Profesor vejica«. Tomo Korošec je kasneje tudi doktoriral, postal redni profesor za slovenski knjižni jezik na FF, znane so njegove TV oddaje pod naslovom »Pet minut za boljši jezik«. Obdelal je biografijo znamenitega branitelja zahodne slovenske narodne meje »Andreja Komelja pl. Sočebrana« in se posvetil stroki in delu s študenti na področju slavistike. Dejaven pa je bil tudi pri oblikovanju slovenskega vojaškega jezika in kot velik ljubitelj ribištva tudi pri pripravi ribiškega izrazoslovja.
Dr. Tomo Korošec je prejemnik visokega državnega odličja, ki mu ga je osebno vročil predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. (vč/448)