Laški muzej hrani ustanovne dokumente Čitalnice v Laškem trgu, ki je delovala med letoma 1869 in 1871. V tem zapisu se bomo posvetili listini ”Častni udje narodne laške čitavnice”.
Čitalnice so se na Slovenskem razširile v 60. letih 19. st. Poleg rednih članov, ki so prihajali tako iz domačega kraja in bližje okolice ter celo iz bolj oddaljenih krajev, pa so imele tudi častne člane, ki so bili večinoma pomembni slovenski izobraženci, zaslužni za narodni preporod. Častno članstvo je potrdil odbor vsake čitalnice, ki so ji bile te osebnosti v ponos in navdih pri njenem delu.
Juro Kislinger je v zvezi s častnimi člani laške čitalnice v tipkopisu z naslovom Kratek obris zgodovine trga Laško iz vidikov sedanjosti in preteklosti zapisal: ”Okolnost odlikovanja s častnim članstvom nudi živo pričo, kako je takrat Slovenec čislal in častil svoje zaslužne rodoljube, narodno kulturne delavce in politične voditelje. Brez dvojbe so najti ti častni člani tudi v imenikih drugih takrat nastalih podeželskih društev, zlasti čitalnic.”
Kot je razvidno z dokumenta, so bili častni člani laške čitalnice sledeči: Josip Juraj Strossmayer (škof iz Djakova; prosvetitelj, ki se je zavzemal za slovanske narode v Avstro-Ogrski); dr. Janez Bleiweis (urednik prvega slovenskega časopisa Kmetijske in rokodelske novice iz Ljubljane; prosvetitelj, ki ga je ljudstvo imenovalo tudi ‘oče naroda‘); dr. Josip Vošnjak (zdravnik iz Slovenske Bistrice; politik in narodni delavec, poslanec v dunajskem državnem zboru); dr. Mihael Herman (pravnik in politik v deželnem zboru); dr. Karel Lavrič (pravnik in politik iz Gorice; ustanovitelj več čitalnic na Primorskem in organizator taborov); Oroslav Caf (duhovnik in jezikoslovec s Ptuja; poleg Kopitarja in Miklošiča najpomembnejši slovenski jezikoslovec 19. st.); Anton Tomšič (urednik Slovenskega naroda iz Maribora; prvi slovenski poklicni časnikar); dr. Jakob Razlag (pravnik in politik iz Brežic; prvi slovenski deželni glavar Kranjske); dr. Valentin Zarnik (pravnik in pisatelj iz Ljubljane; politik v deželnem zboru); Božidar Raič (duhovnik in jezikoslovec iz Haloz; politik v državnem zboru) in Jovan Vesel Koseski (pesnik iz Trsta).
Res imeniten seznam najpomembnejših slovenskih osebnosti tistega časa, ki nam je lahko še danes v ponos.
Prispeval Matej Jazbinšek
Originalno listino hrani Muzej Laško
