Moški pevski zbor Ilirska Bistrica je deloval že v prvih letih po drugi vojni v sklopu Sindikalnega kulturno umetniškega društva »Tone Tomšič« Ilirska Bistrica. Zbor je vodil dirigent Alojzij GRM. Že v začetku leta 1947 so zbor povabili na snemanje v »živo« in v direkten prenos na radiu Rijeka (Reka), o čemer priča slika posneta 2. februarja 1947, na stopnišču pred stavbo Radia Rijeka. Mladenič v prvi vrsti, Dimitrij Grlj, ki je pevce spremljal, se spominja naslednjih pevcev na sliki: ob njem je dirigent Alojzij Grm, zadaj so Drago Grlj, Jože Čotar, Anton Knafelc, Slavoj Kregar, Branko Mizgur, Anton Gržina, Julijan Gržina, Drago Muha in kar trije bratje Peterlin: Josip, Stane in Frane.
Pesmi, ki so jih peli na Radio Reka so bile, kot pravi Dimitrij Grlj, iz »železnega repertoarja« pevskega zbora: Na trgu, Jadransko morje, O’ večerni uri, Ljubezen in pomlad, Oj dekle zakaj si tak žalostna, Jaz bi rad rdečih rož, Imel sem ljubi dve, Pod oknom, Sedem si rož, Mi smo mi, Vasovalec in Dober večer ljubo dekle, ki je bila dirigentu Grmu še posebej pri srcu. In pevci so mu jo hodili peti na grob na Trnovsko pokopališče še dolgo po njegovi smrti
Pevci so kasneje, s številnim podmladkom, postali osrednja zborovska skupina »Moški pevski zbor Dragotin Kette« na Bistriškem in takratni fantič Dimitrij Grlj je po glasbenem izobraževanju postal njihov dolgoletni dirigent. Zbor pod tem imenom deluje še danes in se je udeležil vseh dosedanjih revij Primorska poje.
Bistriški pevci tako ostajajo zvesti svoji pevski tradiciji, ki sega še v čas bistriške narodne čitalnice, v letu 1864. (151/vč)
