Letos se spominjamo 170-letnice rojstva in 100-letnice smrti jezikoslovca Ivana Topolovška.
Ivan Topolovšek se je rodil na Marija Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Laškem, nato pa v Celju. Tu se je šolal tudi v gimnaziji, ki jo je nadaljeval v Novem mestu in Bolzanu. Leta 1880 je maturiral v Innsbrucku. Leta 1881 se je vpisal na filozofsko fakulteto v Innsbrucku, od l. 1883 je študiral na Dunaju, predvsem primerjalno jezikoslovje (sanskrt, zend, litovščino, hebrejščino) in leta 1886 absolviral. Služboval je na gimnaziji v Freistadtu. V Terezijanišču na Dunaju je bil hišni učitelj pri grofu Reverteri, od l. 1897 je bil v službi knjižnice notranjega ministrstva. Po l. 1918 se je preselil k bratu Josipu na gradič Vina gorica pri Trebnjem, a je moral po dveh letih v umobolnico, kjer je umrl.
Topolovšek je med bivanjem na Dunaju izdal dve deli: Die Baltoslawische Spracheinheit, l. del, 1894, in Die sprachliche Urverwandschaft den Indogermanen, Semiten und Indianer, 1912. V obeh delih zastopa predvsem ideje Davorina Žunkoviča, a je segel bolj v širino. Druga knjiga je bila sad njunega prizadevanja poglobiti in razširiti znanost o zgodovinski in jezikovni vlogi pradavnih slovanskih prednikov. Tretji v tej družbi in prizadevanju je bil hrvaški general M. pl. Czerkien, pokrovitelj pa je bil grof Harrach, ki je želel, da bi sodelovali tudi Čehi, med njimi univerzitetni prof. J. L. Pič. Svetovna vojna je načrte zavrla, Žunkovič je v Topolovškovi zapuščini našel veliko zapiskov.
Sodobna slavistika (Miklošič idr.) je Topolovška odklonila z argumentom, da Topolovšek svojih nazorov ni mogel znanstveno uveljaviti, upošteval ni notranjega glasoslovnega in pomenskega bistva jezikov ter da se je prepuščal diletantskemu zavajanju navidezne podobnosti besed.
(Vir: Metka Kovačič: Znani Laščani)
V zadnjem času smo priča nekaterim poskusom ponovnega ovrednotenja Topolovškove jezikoslovne misli. L. 2018 je izšla knjiga Jezikovno prasorodstvo Indoevropejcev, Semitov in Indijancev, ki je prevod Topolovškovega dela. V njej lahko preberemo tudi zapis dr. Susana, ki je s Topolovškom 21 let delal na notranjem ministrstvu. Bil mu je naklonjen, ga spoštoval in podpiral v njegovem znanstvenem delu ter bil njegov dobrohoten predstojnik: „Topolovšek se je vedno in povsod, kjer je sedel, stal ali hodil, bavil z jezikoslovjem. Bil je mož značaja, dobrega srca, plemenita duša sredi materialističnega sveta. Slovan je bil skoz in skoz, ostal je svojemu narodu zvest.”
Ne glede na različna mnenja stroke je nedvomno, da je Topolovšek pomembna osebnost iz zgodovine Laškega, zato velja spremljati eventuelno aktualizacijo njegovega dela in ozavestiti njegov pomen.
Prispevala: Gabrijela Pirš
(Topolovškov življenjepis je iz knjige Metka Kovačič: Znani Laščani)
Fotografija je last Narodne in univerzitetne knjižnice
