Miroslav Vilhar, pesnik, skladatelj, politik, predvsem pa narodni buditelj, je bil rojen kot Friedrich Karl Wilicher in sicer 7. septembra 1818, v Planini pri Postojni. Študiral je v Gradcu in na Dunaju, kjer je že pesnil v nemškem jeziku. Še pred koncem študija je moral, zaradi finančnih problemov družine, domov. V domačem objemu gradu Kalec je končno začutil narodno pripadnost in zavednost. Zavzemal se je, da bi se slovenščina začela uporabljati tako na sodiščih kot v šolah. Velik vpliv nanj je imel Fran Levstik, ki se mu je leta 1858 kot domači učitelj njegovih otrok pridružil na Kalcu.
Vilhar je izdal dve pesniški zbirki, od katerih je več pesmi tudi ponarodelo (Lipa, Na jezeru). Njegovi članki in pesmi so izhajali v vseh takratnih časnikih, največkrat pa je omenjen kot pisec čitalniške dramatike, kjer je pisal o domovini in slovanstvu. Poročil se je z Jožefo Delakovo iz Senožeč, s katero sta imela devet otrok. Grad Kalec je postal središče in zbirališče družbeno kritičnih intelektualcev, 9. maja 1869 pa je Vilhar s somišljeniki (odborniki) organiziral tabor na Kalcu z imenom »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo«, ki se ga je udeležilo več kot osem tisoč ljudi od blizu in daleč. Kako pomemben je bil omenjeni dogodek priča tudi to, da so bili vlaki iz Trsta, Maribora, Zagreba in Gorice na ta dan kar za polovico cenejši. Žal je bil Vilhar že takrat hudo bolan, umrl je dve leti za tem in sicer na Kalcu, 6. avgusta 1871.
