Kot enajstletna deklica sem se začela učiti kitaro pri g. Grobelnik Henriku. Bil je ljubiteljski glasbenik poučeval je violino, kitaro in harmoniko. Po poklicu je bil urar v Celju na takratnem Tomšičevem trgu, sedaj Glavni trg.
Učne ure kitare sem kmalu prekinila na mamino žejo. Njeno mišljenje je bilo, da za deklice ni primerno igranje kitare. Tako sem začela nove glasbene urice učenja harmonike.
Glede na to, da nisem bila s srcem čisto pri učenju harmonike, čeprav me je mami vzpodbujala sem po dobrem letu prekinila z učenjem.
Harmoniko sem imela več kot pol stoletja doma za spomin. Kasneje sem jo podarila v Malo hišo Pilštanj, kjer so osrečili fanta, ki si je želel harmoniko, kljub temu, da je bila že malo razglašena.