Nadžupnik in dekan Jože Horvat (1942-2009) je v Laškem deloval preko 40 let. Ljudje so ga poznali po njegovi izredni zavzetosti za obnavljanje laške nadžupnijske cerkve sv. Martina, župnišča in podružnic. Bogata fototeka je polna dokumentarnih posnetkov stanja pred restavriranji in po njih. Malokdo pa ve, da je stal tudi na vrhu Triglava in Jalovca. Čeprav je bil človek prekmurskih ravnic, pa je rad obiskal slovenske planine. Pravzaprav so bili to edini dnevi v njegovem življenju, ko si je res oddahnil od vsakdanjega pastoralnega dela in načrtovanj obnavljanj sakralnih lepot laške župnije. Pred vzponi si je kondicijo nabiral na Humu – »laškem« Triglavu, kjer je iz zaobljube dal ponovno postaviti križ in kamor je rad popeljal svojega velikega prijatelja, pomožnega mariborskega škofa dr. Jožeta Smeja. Horvatov sošolec je bil g. France Urbanija, župnik na Dovjem, duhovni naslednik Jakoba Aljaža. Z njim se je rad pogovarjal o dogajanjih v Laškem. Srečala pa sta se tudi na Kredarici, ko so bile slovesnosti ob blagoslovitvi kapelice Marije Snežne (fotografija je nastala 19. 8. 1992). Gore, planinsko cvetje in razgledi so mu pomenili zelo veliko, zato jih je rad »zapisal v spomin« s fotoaparatom. Imel je dar in estetski občutek za iskanje motivov, kompozicijo in postopke, povezane z nastajanjem kvalitetnih fotografij. Včasih nam jih je po sobotni sveti maši tudi predvajal v učilnici in jih pospremil z zanimivimi, tenkočutnimi, včasih pa tudi humornimi komentarji. Vesela sem, da smo lahko skupaj preživeli nekaj dni v kraljestvu Zlatoroga.
Nekdanji laški nadžupnik in dekan Jože Horvat na Triglavu
Slika
