Čepijo z leve: Ivan Hribernik, Jože Kokotec, Franc Kvartič, Franc Posinek in Štefan Štor.
Stojijo: trener Robert Kirn – Rudi Bači, Slavko Marinček, Jože Paulič, Tone Vodeb, Tone Perc, Polde Čoklič in Marjan Leban.
Spomini
Člansko moštvo Kladivarja je v letu 1959 treniral evropsko znani trener Robert Kirn – Rudi Bači (v madžarskem jeziku stric Rudi), ki pa se je iz nam neznanih razlogov moral vrniti na Madžarsko. V tem času so celjski nogometaši kot za šalo premagovali nasprotna moštva.
Poleg trenerstva je bil Rudi Bači tudi dober »glumač«. Za vsak dosežen gol se je obrnil proti gledalcem, da so potem ti skandirali in mu ploskali. Kot so vedeli nekateri povedati tudi dober ljubimec, saj so se kriki zadovoljstva njegove partnerice čuli na Ljubljansko cesto iz zgornje sobe takratne gostilne Ojstrica, kjer sta začasno stanovala.
Omeniti velja zanimivosti dveh celjskih nogometašev na fotografiji, to sta bila Franc Posinek (čepi četrti z leve) in Jože Paulič – Puba (stoji tretji z leve).
Prvi, torej Franc Posinek, je bil pravi boem, saj so bikle noči njegove prave „prijateljice”. Kljub temu je bil vsestranski nogometaš, ki je lahko igral tako v napadu kot v obrambi. Znani so bili njegovi »efe-udarci«, s katerimi je dosegel veliko golov.
O Francu Posineku je krožila v klubu naslednja anekdota. Pred pomembno prvenstveno tekmo se je vodstvo kluba odločilo, da bodo igralci prespali noč v hotelu in z njimi vodja kluba Zlatko Jeriček.
Jeriček je imel ključ sobe pod svojo blazino, a mu ga je Franček vzel, odklenil sobo, ključ podtaknil nazaj in zjutraj so ga našli v družbi barskih kolegov, s katerimi je prekrokal vso noč. Če je odigral tekmo po tej noči, ni znano.
Jože Paulič – Puba je bil robusten vendar ne grob igralec, ki mu je najbolj odgovarjal blaten teren. V mlajših letih je igral v napadu, kjer je bil golgeter, nato pa je igral v krilski vrsti. Bil je trgovski pomočnik in v Celju najbolj znan po svoji urejenosti. Prepričan sem, da mu tudi v vsej Sloveniji ni bilo enakega.
Kljub vsestranskemu „tovarištvu” v nekdanji državi, je ostal Paulič še vedno „gospod”. Zanimivo je, da si je svojo garderobo urejal sam. Kar pa zadeva alkohol je bil popolno nasprotje Franca Posineka. Fizično je bil Paulič zelo lep človek in prav nič čudno ni, da se je ob gostovanju Kladivarja v Nemčiji vanj zaljubila zelo lepa Nemka, ki je na vsak način hotela, da bi ostal pri njej. Takrat je odklonil, vendar je kasneje v pogovoru ob spominjanjih na minule čase povedal, da mu je žal, ker tega ni storil.
Prispeval: Rudi Škedelj
