Anton Žnideršič, Košomat, (1874 – 1947) vele čebelar, gospodarstvenik, tovarnar in inovator na mnogih področjih, doma iz Ilirske Bistrice, je vsekakor najbolj znan med slovenskimi čebelarji. Bil je tudi ustanovitelj in predsednik slovenske čebelarske zveze. S svojim AŽ panjem je obilno moderniziral čebelarjenje. Njegov izboljšan panj se po njem imenuje kar »žnideršič«. Z njimi čebelari večina slovenskih čebelarjev. V svojem času se je udeleževal vseh večjih čebelarskih razstav v srednji Evropi in domov prinašal pomembna odličja za svoje inovatorsko čebelarsko delo. V Ilirski Bistrici je organiziral številne čebelarske tečaje in predavanja. Na enem takih srečanj so v letu 1907 ustanovili čebelarsko društvo v Ilirski Bistrici. Njegovo delovanje ga je povezalo z mnogimi pomembnimi javnimi osebami na Slovenskem in po Evropi. Gotovo je tako spoznal tudi delovanje arhitekta Jožeta Plečnika in pri njem, sredi štiridesetih let, naročil načrt za družinsko grobnico na pokopališču pri sv. Petru v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
Gradnjo grobnice, ki je naslonjena na južni cerkveni zid, je mojster Plečnik tudi osebno nadziral. Nagrobni spomenik si je arhitekt zamislil kot velik ploščati križ. V večjem zgornjem delu je vklesan Psalm IVIX: LEŽIM IN SPIM VES V MIRV KER LE TI GOSPOD MI POMAGAŠ DA PREBIVAM VARNO. In pod njim velik napis ŽNIDERŠIČEVI. V spodnjem delu sledijo imena pokojnih Žnideršičevih. Na vrhu vertikalne spominske plošče je dal vgraditi še pozlačeno kovinsko kroglo in nad njo Davidovo zvezdo. Zanimiva je tudi ograja grobne parcele z rebrastim zaključkom in štirimi linami, ki jih zapirajo močne kovane železne prečke. Prečke so nasekane in dajejo vtis bodeče Kristusove krone. Železne elemente je izdelal domači kovinar Kranjec, pod budnim očesom mojstra Plečnika, ki je prav zaradi njih prišel v Bistrico. Bil je namreč v strahu, da bi zaradi pregrevanja, konice nasekanega železa »izgorele«. Ob neki priliki mi je sin mojstra Rajka Kranjca, Zdravko Kranjec, zaupal še zanimivo zgodbo o usodi zlate krogle in Davidove zvezde. Po njegovih besedah je takratni trnovski duhovnik obiskal Zdravkovega očeta in se mu v nemščini, da ne bi otroci razumeli, opravičeval, da je on dal odstraniti zlato kroglo in zvezdo, v prepričanju, da gre za krivoverska simbola. Škoda. Do današnjih dni je tako ostal Plečnikov spomenik kot je na sliki, okrnjen brez dveh pomembnih simbolov. 223/vč
