Mojega očeta Ivana Slemenjaka so Celjani poznali predvsem kot voznika reševalnega vozila na Reševalni postaji Celje, ki je imela tiste čase prostore pri tržnici na mestu današnje Rimljanke. Zanimivo, da v takratnih časih ob njem ni bilo bolničarja oziroma zdravnika in je vso potrebno pomoč moral nuditi kar sam.
V službo se je običajno vozil z motorjem. V družinskem albumu je ohranjena fotografija, na kateri je ovekovečen kot kolesar s kantico za gorivo na balanci sredi Mariborske ceste v Celju. Lahko samo domnevam, da mu je zmanjkalo bencina in se je ponj na bencinsko črpalko odpravil s kolesom.
Prispevala: Breda Šter