Povojni čas je prinesel na mnogih področjih številne spremembe. Znova je zaživelo domače gospodarstvo, odpirali so se številni obrati, zaposlovanje je naraščalo… zaživelo je tudi kulturno prosvetno življenje kraja. Ustanavljala so se prosvetna društva tudi v manjših krajih. Nosilec kulturnega življenja v Ilirski Bistrici je bilo Sindikalno prosvetno društvo Svoboda Tone Tomšič s sedežem »pri Logarjevih«. Nudilo je številne sekcije… tudi zelo aktivno dramsko sekcijo, ki jo je vodil Aleksander Saša Ličan in ostal vrsto let njen umetniški vodja.
Na sliki je gledališka skupina s svojim režiserjem Sašem Ličanom na sredi slike, v svetlem puloverju. Z leve igralci: Marica Dujmovič por. Muha, Janja Urbančič, Dušan Dujc, Saša Ličan, Rozka, Stanko Česnik, Nerina Schoba Boštjančič, Frane Sila in Silva Žiberna por. Dekleva. (foto Silvester Maraž)
Ker je Saša Ličan pri svojih uprizoritvah rad eksperimentiral, je nekoč angažiral večjo skupino Bistričanov. V njej je sodelovala tudi moja mama in midva s sestro. Uprizorili smo, tedaj verjetno po ruskem vzoru, jako moderno Živo sliko. Za Bistričane je bilo to vsekakor nekaj novega. Pa tudi za nas nastopajoče. Morali smo kar nekaj minut nepremično strmeti v reflektorje. Doživeli smo velik aplavz.
Silva Žiberna Dekleva je bila dolga leta skrben kronist mnogih kulturnih in društvenih dejavnosti. Njej gre zahvala tudi za ohranitev tokratne fotografije.
