Naše poti na Snežnik in njegovo okolico smo vedno povezovali z določenimi nalogami in teh ni bilo malo. Bodi si, da je bilo treba kaj prenesti na Snežnik ali le kaj urediti.
Tako smo temeljito označevali poti, še posebej potem, ki so se nam pod Snežnikom izgubili sežanski planinci in so prespali v gozdu. Zavedali smo se, da je bolje zarisati tri markacije več kot eno samo premalo.
Pogosti obiskovalci Snežnika vedo za zanimivo posebnost. Markacije proti vrhu Snežnika so risali planinci že pod Avstrijo, Italijo pa tudi po osvoboditvi. Vešče planinsko oko bo še našlo kakšno avstrijsko rumeno markacijo, pa modro italijansko in našo Knafelčevo markacijo: rdeč krog z belo piko. Nad Malimi Sviščaki v odcepu planinske steze proti Snežniku so družno ohranjene vse tri markacije na enem samem kamnu. Društveni markacisti namerno ohranjajo vse tri markacije, ki dokazujejo, da se hodi na Snežnik, vsaj 150 in več let. Hkrati se je varovalo tudi vse one, ki niso bili vešči hoje po obsežnih snežniških gozdovih.
Na sliki: Mladi društveni markacist Uroš zarisuje še zadnje markacije na poti na Snežnik. 293/VČ)