Na pokopališču pri Sv. Pavlu, med Drskovčami in Zagorjem na Pivki, je tale nagrobni kamen, ki z jedrnatim zapisom že naključnemu opazovalcu izpričuje celo zgodbo: da sta bila Matija Fatur in Neža Domicélj zakonca, da sta skupaj potovala skozi življenje 50 in več let, da sta doživela za tiste čase častitljivo starost, da sta bila verna človeka in da sta drug za drugim, v razmiku enega meseca, zapustila ta svet; in ne nazadnje, da je bil posestnih Matija Fatur »mnogoletni župan v Zagorju«. Poznavalec bi seve vedel povedati še marsikaj: da sta izhajala iz dveh takrat najimovitejših in najbolj kulturnih družin v vasi, s katerima je prijateljeval tudi »kalški graščak« Miroslav Vilhar; Matija je izhajal iz stare in ugledne Petrove hiše kmetovalcev in ovčarjev, ki se je kasneje usmerila v trgovanje in gostinstvo, Neža pa iz gospodarsko najmočnejše hiše, ki se je ukvarjala s trgovanjem in ustvarjala osnove lesne industrije na Pivškem, in ki je dala vasi tudi prvega visokošolskega izobraženca, duhovnika, politika in publicista Antona Domicélja. Pa še to: Ti Domicélji so bili predniki kantavtorja Tomaža Domicélja. Matija Fatur pa je bil moj praded. (sf)
Stoletni nagrobni pričevalec
Slika
