Stric Jakob, radovljiški dekan, begunec

Nečaki in pranečaki  smo mu rekli kar stric Jakob. Rojen je bil pri Petrovih v Zagorju 1882. leta, novo mašo je pel leta 1907. Kaplanoval  je v več krajih.  Pred 2. svetovno vojno je bil radovljiški dekan; posegal pa je tudi v politiko, zlasti na gospodarsko področje. 1941. so ga iz Radovljice pregnali nemški okupatorji, ker pa je bil njegov rojstni kraj na ozemlju italijanske okupacije, mu je uspelo priti k bratu v Zagorje na Pivki. Vendar se je pred grožnjami domačih vosovcev  moral tudi odtod umakniti , v Ljubljano. In 1945. se je znašel v tisti žalostni koloni, ki je pred osvoboditelji bežala čez Ljubelj. Na Koroškem mu je kmalu uspelo dobiti službo. V skrajno odročnem kraju Zeltschah bei Friesach, v Selcak pri Brežah po njegovo, in je faro lahko obvladoval le na konju. Tam, v Selcah,  smo ga sorodniki občasno obiskali, česar je bil v globokem domotožju zmeraj vesel. Gostil nas je v svojem mračnem farovžu,  kakor je najbolje vedel in znal. Ko smo odhajali, nas je takole pospremil z blagoslovom  rodu in domu.  Šele v visoki starosti se je vrnil v domovino. Umrl je leta 1973, pokopan je na Brezjah.  (sf)