V Ilirski Bistrici smo imeli krožišče že pod Avstrijo. Sredi krožnega ograjenega prostora je bila zasajena »cesarjeva lipa«. Dogodek so proslavili z veliko slovesnostjo. Okrog mlade lipe se je zbrala vsa šolska mladina iz obeh šol: deške šole in dekleta iz samostanske šole, pele so se avstrijske domoljubne pesmi in slovenske narodne pesmi. Žal je hud naliv razgnal množico in pokvaril slovesnost.
Trg pred bistriško pošto je po prvi vojni pridobival povsem nov izgled. Zgrajene so bile nove stavbe: na levi knezova graščina Schoenburg Waldenburg (1925), desna Ličanova stavba je bila nadzidana okrog leta 1930 in je dobila današnji izgled – sedaj bistriška pošta. Zadaj banka in občina zidana v florentinskem stilu (1932). Tudi na drugi strani križišča so ob stari pošti zrasle povsem nove stavbe: Maraževa stavba, nova Štembergerjeva hiša je nadomestila nizko kmečko stavbo, zrasla je nova Mršnikova hiša. Ta del Bistrice je dobil povsem mestni videz. V tridesetih letih so nove oblasti lipo posekale in jo nadomestile z drugim drevesom. Po drugi vojni so odstranili tudi to drevesce in postavili v križišče betonske posode s cvetjem. Zaradi povečanega prometa so kmalu odstranili tudi te.
V kratkem se najavlja nova ureditev tega križišča, ki bo po sto letih znova postalo krožišče, seveda dosti večje. (268/v.č.)
