Občudovali smo čudoviti razgled na neskončno morje.
»Moj oče, Ivan Kocjan, je bil sposoben, iznajdljiv in ustvarjalen človek. Ko sva bili s sestro Milojko še zelo majhni, je sam izdelal počitniško prikolico in nas nekajkrat peljal po Dalmaciji. Mama Zofija pravi, da smo s seboj vzeli jajca, testenine, paradajz, paštete, kruh in kanto za vodo. Oče se je pa najbolj spominjal naših otroških besed: »Tata, dej p’huta.« (pršuta) Mama je v naravi improvizirala štedilnik – nabrala je veje, na njih zakurila in nam kuhala. Počitniška prikolica je bila še mnogo let uporabna kot dom za kokoši.
Oče je pogruntal in izdelal mnogo unikatnih izdelkov: za družino, za vnuke in za druge ljudi – sanke, gugalnico, akvarij, vrtečo ploščad za plesalke, drog za raztegovanje hrbtenice, nosilec za anteno, mizo za ping pong, pomožna kolesa za bicikel, vrtiljak, voziček za prevoz umrlih, obešalnik, nosilec za kolo na avtomobilu… Ustvaril je mnogo vrtnih, dvoriščnih in balkonskih ograj ter vrat. Popravil je veliko pokvarjenih vozil in včasih popravil tudi kaj, za kar so strokovnjaki trdili, da se ne da.
Starejši kombi je preuredil v »avtodom«. Bil je priročen za potepe, saj je imel sedišča, ki so se raztegnila v ležišča. Ko je odslužil temu namenu, je bil še vedno uporaben za vožnjo drv, sena ali listja, ko so bile pri hiši še živali.
Ko se je moja mama poročila in priselila k očetu, smo živeli v stari hiši. Oče jo je čez nekaj let podrl in na istem kraju sezidal novo.
Na fotografijah so utrinki iz Dalmacije, prikolica, kuhanje v naravi, prikolica »na stara leta«, nekateri izdelki mojega očeta, ohranjeni še dandanes, preurejen kombi, stara in nova hiša.«
Eda La Vita
