Po zasedbi slovenskega in hrvaškega primorja po prvi vojni je Italija hitela utrjevati novo Rapallsko mejo nasproti Kraljevini SHS, kasneje proti Jugoslaviji. Gradili so nove ceste, mejne postojanke, mostove, vodna zajetja … Na vrhu Snežnika, so zgradili proti letalsko opazovalnico in napeljali telefonsko linijo do nje.
Med planinci po vsej Italiji so zbirali sredstva in zgradili leta 1925 na Sviščakih 1242m veliko planinsko postojanko poimenovano po fašističnem pesniku Gabrielu d’ Annunziju. Bogatejšo in modernejšo planinsko postojanko so zgradili deset let pozneje na Klanski polici 1194 m pod Snežnikom. Več nadstropna stavba je bila solidno grajena, celo s centralnim ogrevanjem. Bila je stalno oskrbovana. Postojanka Rifugio Guido Rey je dobila ime po italijanskem alpinistu, ki se je v tem času smrtno ponesrečil. Obe planinski stavbi, na Sviščakih in Klanski polici je uradno gradilo osrednje italijansko planinsko društvo (Club Alpino Italiano, CAI). Bližina meje in stalna prisotnost vojaštva je dala vedeti, da gre povsem za vojaške razloge njihove gradnje. Za vstop za obe stavbi je bilo treba plačati pol lire vstopnine. Skrbništvo nad kočama je imela Planinska sekcija CAI na Reki (Club Alpino Italiano, sezione Fiume.)
Na emajlirani znački s podobo koče na Klanski polici je v ozadju stilizirana bela gora Snežnik. Tu na Klanski polici so zgradili še eno kočo imenovano Baita Angeben, ki je bila tudi oskrbovana. Pogosti zimski obiskovalci zasneženih terenov tega območja so bili reški smučarji, ki so celo oblikovali »Smučarsko skupino Snežnik« in izza planinske postojanke na Klanski polici zgradili smučarsko skakalnico. Po prisvojitvi črnodolske planinske koče so zaradi lažje dostopnosti svojo dejavnost preselili v Črni dol. 219/vč